Vera21. julij 20143699 branj

Zrelost za spolnost (spolne odnose)

Prva lastovka še ne prinese pomladi. Prva zrela češnja na drevesu še ne pomeni, da zdaj lahko navalimo in vso češnjo oberem

Prva lastovka še ne prinese pomladi.
Prva zrela češnja na drevesu še ne pomeni, da zdaj lahko navalimo in vso češnjo oberemo ... in vse pojemo!
Prva češnja nam je lahko v neizmerno veselje, pove nam, da se zdaj začenja tisto posebno lepo obdobje, ko bomo jedli češnje ... toda ... Če bomo prehitevali, bomo imeli le skeleče zobe zaradi nezrelih češenj.
In če bomo prehitevali, mogoče tedaj, ko naj bi uživali vso polnost zrelih sadov, morda ne bomo imeli nič več sadja - in ne več pravega, tistega neizmernega, veselja ob tem.
Enostavno: res je dobro počakati, da sadje dozori.

Prav tako prva menstruacija, menarha, še ne pomeni, da je zdaj takoj potrebno izkoristiti "zrelost" - ali pa še celo pred njo.
Pri dekletih je meja spolne zrelosti morda jasnejša kot pri fantih, vendar gotovo nikomur ne škoduje, če s spolnostjo (oz. s spolnimi odnosi) čaka.
NIČ ne zamudijo s tem.
Strokovnjaki danes pravijo (mi je povedala predavateljica spolne vzgoje), da dekle, ko dobi prvo menstruacijo, še ni zrelo. Njena nožnica, vagina, še ni pripravljena za spolni odnos. To, da rodila dokončno dozorijo, je potrebno še nekaj let, prej je lahko za dekle bolj nevarno tudi s stališča okužb ipd., saj je telo še nezrelo in zato bolj dovzetno zanje (vemo pa seveda tudi, da dojke dokončno dozorijo šele v nosečnosti in z dojenjem).
Za spolne odnose telo še ni zrelo kakšnih pet let po prvi menstruaciji.

Prepričana sem, da če bi mi odrasli znali mladim prepričljivo dati vedeti, da je spolnost (spolni odnosi) velik dar, ki pa ga ne kaže "odviti in pojesti" prehitro, bi mladim s tem dali zelo veliko.
Mladi bi morali vedeti, da je marsikaj potrebno, da zares dozorijo, da dozorijo kot ljudje, kot celostna bitja. Da za spolnost ni dovolj le zrelo telo! Sodobno je takole gledanje - res sodobno? -: kaj bi čakal, uživaj! (in ja, seveda se poudarja ljubezen, toda kateri mladostnik pri petnajstih res ve, kaj je ljubezen! - saj še mnogo starejši tega včasih ne vemo! Tedaj je pravzaprav le velik otrok v velikem telesu - in hkrati z nezrelim obnašanjem in čutenjem - drugače tedaj pravzaprav ne more biti.

K zorenju spadajo tudi neizpolnjene želje, hrepenenje, čakanje.
Šele tako počasi ljudje res do/zorimo.

Ko bi uspeli mladim približati:
Da je spolnost res dar ... sad, je podarjen, iz tega lahko živimo in se veselimo tega daru.
Da je spolnost nekaj, iz česar raste njuna skupnost ... tudi vse življenje (med zakonci) ... in nikakor ne gre predvsem za strast, pač pa gre za rojevanje najlepših vezi med ljubečima človekoma. Naj bi ju tesno povezovala in jima dajala možnost rasti.
Da je spolnost dar, ki se podarja in ki prejema.
Potrebno je, da dozori mlad človek kot bitje ... in potrebno je, da zares dozori tudi telo. Da ni sforsirano kot kakšna zelenjava ali žival, ki jo ljudje izkoriščajo, da bi čim prej kaj imeli od nje.
Telo čuti, in kako zares čuti!
In je posoda duha.
A koliko ljudi mu ne prisluhne in počne z njim stvari, ki ga žalijo, prizadenejo.

Mladim jaz ne bi ponujala kontracepcije, da ne bi prišlo do nezaželenih nosečnosti (seveda jih pa bi natančno seznanila z VSEMI vrstami, ki so, in to res NATANČNO, s plusi in minusi vseh metod), pač pa bi jim skušala predstaviti to, kakšno vrednost ima vse skupaj ... tudi čakanje, tudi hrepenenje, tudi neizpolnjene želje - kajti samo tako človek zori! In dozori kot človek v celoti, tudi za spolnost, ki je potem res podarjanje drug drugemu in je zelo lep del življenja - po mojem mnenju: parov, ki živijo skupaj vdano in zvesto.
Mlad človek naj bi spoznal in sprejel svoje telo in ga bil vesel. In ob tem zorel za več. Tudi za zvezo z ljubljenim človekom, dekletom, fantom. A ne prehiteval stvari ...
Tudi sadež na drevesu mora zdržati cele mesece v vetru in dežju in žgočem soncu ... če vsega tega ni, sadež ni dober.
Prezgodnje trganje sadov ne prinaša blagoslova.
Mnogokrat prinaša rane.
Spolnost je mnogo več kot samo nekaj, kar gasi strasti, kar "paše".
Je resnično ljubljenje - če so izpolnjeni pogoji, v katerih more hvaležno rasti (polno zaupanje, iskrenost, največja obzirnost, zvestoba).
Zdi se, da se morajo ljudje, ki so nevredno prejemali ta "zakrament", marsikdaj kasneje zelo potruditi, da uredijo svoje življenje, da mirno in polno teče.
Verjetno pa marsikdo, izhajajoč prav iz nerešenih stvari, ne more živeti res polno in osrečujoče - in tega gotovo marsikdo ne prizna niti sebi, kje šele drugim. (In tak človek včasih grobo rani druge.)

Mlad človek naj bi vedel, da ni čakanje (na spolnost) zapravljanje časa, je del poti, ki ga ni dobro preskočiti - pravi vzpon na goro je tisti skozi lasten znoj in trud in tudi z žulji - in ne s helikopterjem! - tudi tisti, ki je priletel s helikopterjem, lahko uživa veličasten razgled ... vendar je najveličastnejši tisti prigarani, pridelani ...
Želja po spolnosti zori in se čisti tudi ob bližnjem ljubljenem človeku. Ne prehiteva, ne izsiljuje, je pozorna, ne jemlje ničesar, kar ji ne pripada.
Mlad človek naj se navaja na bližnjost skozi resno hojo v dvoje in ne s spolnostjo na hitro ob prvi zaljubljenosti - kajti spolnost ni prva stopnička ... enostavno spolnost ne more dati najlepšega, če ni zaužita kot največji dar.

Kdo bo danes tako vzgajal ... najbrž je veliko ljudi, ki se z menoj ne strinjajo oz. se jim zdi moj pogled neuresničljiv.
Jaz pa verjamem, da bi bilo za mlade dobro, če bi znali vsaj malo dlje počakati s spolnimi odnosi. In da bi zrelo in odgovorno začenjali s tem področjem svojega življenja.
Če bi bila družbena klima drugačna, bi mladim olajšali vstop v življenje.