Zopet najdena nedolžnost

Resnično kesanje je zopet najdena nedolžnost.

(Jean Tauler)

Tale misel se me zelo dotakne!
Seveda ne mislim samo na nedolžnost v običajnem pomenu besede, temveč na vsako vrsto nedolžnosti.
Če bi bili vprašani, kdaj smo izgubili nedolžnost, bi zelo različno odgovarjali. Sploh pa bi mogoče pod pojmom "nedolžnost" imeli različne stvari v mislih.
Morda otrok izgubi nedolžnost, če vidi grobo nasilje v družini. Morda jo je nek 4-letni fantek izgubil, ko je videl očeta, ki je delal samomor. V pravem pomenu besede - mislim - ne more biti nedolžnost vezana ravno na spolnost!
Izguba nedolžnosti lahko pomeni nekaj, kar se je zgodilo bolj ali manj prostovoljno, lahko pa pomeni nasilje.
Beseda sama pomeni, da nismo dolžni. Komu? Sebi? Drugemu?
Najhuje pri izgubi nedolžnosti je, če nas "izguba" obteži in bremeni in ovira, da težje delamo svobodno in veselo.
Če uredimo potem vse v sebi, če si upamo priznati, kaj čutimo, če upamo iti do dna v svojih glavah in srcih, potem je upanje za vsakega od nas - da spet najdemo svojo izgubljeno nedolžnost in živimo veselo in svobodno kot majhni otroci - nedolžni ...