Življenje je kot prekratka odeja ...

Nekje sem zasledila tole misel:

Življenje je kot prekratka odeja:

Če jo potegneš gor, te bo zeblo v noge,

če pa si dobro pokriješ noge, ti bo pihalo za vrat.

Veder človek pokrči noge

in lepo udobno prespi noč!

Podobna tej je tudi tale:

Življenje je kot kozarec, v katerem je nekaj pijače:

optimist bo videl napol poln kozarec,

pesimist bo videl napol prazen kozarec!

Tale pogled iz moje (no, najine!) sobe na Primorskem me vedno razveseli, lahko bi pa pojamrala, kaj vse pri hiši ni narejeno!

Mislim, da je naš pogled del značaja, del vpliva okolja, toda prepričana sem, da se tudi sami vzgajamo.

Hote lahko vplivamo nase, da vidimo, da lahko dobro spimo tudi s prekratko odejo, da se lahko napijemo tudi, če je kozarec le napol poln, da se lahko imamo lepo, četudi ne moremo nekam odpotovati, da smo lahko srečni, četudi imamo manjšo ali morda večjo družino, kot smo jo načrtovali. Da smo lahko veseli, če otroci hodijo radi v šolo, četudi nimajo bleščečih ocen. Lahko smo veseli, četudi nismo "popolno" zdravi. Celo četudi nismo popolni starši. Ali partnerji.

Lahko zdihujemo zaradi strmega klanca, lahko pa smo hvaležni za stopnice in ograjo ...

Tako se lahko veselimo, da je otrok prišel domov, čeprav malo čez dogovorjeno uro (ne mislim pa tega hvaliti, toda morda ni potrebno dramatizirati!). Lahko smo veseli, da je nekdo nekaj skušal pomagati, čeprav mu morda ni najbolje uspelo. Lahko smo veseli, da je zrasla zelenjava na vrtu, čeprav bi lahko bil pridelek veliko boljši. Lahko smo veseli, da je vreme tako, kot je, čeprav bi morda želeli toplo in sončno.

Lahko smo veseli tudi, da živimo v tej naši državi ... čeprav ...

Vsem želim, da bi našli in videli najboljše v sebi in svojih bližnjih in tudi v svojih okoliščinah.