Zeleni kašasti sokovi kot vir zdravja

Zelo rada "rijem" po svojem vrtu in preprosto uživam! Škoda le, da je tako daleč ta moj vrt!

Ker je vrt ob manjši cesti, po kateri se ljudje iz okoliških vasi radi sprehajajo, se tako mimogrede ali pa tudi bolj zares (beri: na dolgo in tudi "močne" teme) pogovarjam s posamezniki. In mi je silno lepo!
Tako mi je enkrat en "mimohodnik" povedal, da gre po regrat in da regrat pa jabolko in banano skupaj z vodo zmiksa in dobi čudovit napitek.
Končno, sem pomislila, to je to! Tako sem končno prišla do tega, kar sem spoznavala teoretično, a še ne znala udejanjiti.

Brala sem že, pa se nisem znala lotiti!
Brala sem knjige Viktorije Boutenko, Rusinje, ki zdaj s svojo družino živi v ZDA.
Nekatere stvari iz knjige so me zelo nagovorile, sploh njihova zgodba - o tem, kako je njena družina - mož, sin in hči - ozdravela od raznih kroničnih bolezni. Ta odločitev pri njih je zrasla iz hude stiske ob tem, ko je dobil sin, tedaj še otrok, diabetes (našli so ga nezavestnega). Mati nikakor ni hotela začeti z insulinom, zdravnikom navkljub ... iskala je kakšno drugo rešitev za svojega otroka ... hodila je po knjižnicah, brala in brala ... in ugotovila nekaj stvari, ki so bistveno spremenile življenje njene družine - in tako so se začeli prehranjevati absolutno samo z nekuhano rastlinsko hrano.
Sin je ozdravel, ozdravel je mož, ki je imel zelo bolno ščitnico (in naj bi imel le še malo življenja pred seboj), hči ni imela več astme ...
Kar neverjetno vse to, kaj?
Premišljevala sem in premišljevala - in nisem si mogla misliti, da bi moja družina zmogla živeti samo z nekuhano rastlinsko hrano. Že s čisto praktičnega vidika. Morda čez poletje že, tedaj tudi sami nekaj pridelamo ... kaj pa zima? Kupiti goro sadja in zelenjave, pa to je nemogoče ... Predrago ... Tako sem razmišljala.
Potem se je zgodilo, da je moj mož navdušil eno gospo, mlajšo od mene, ki je imela diabetes, bila je na insulinu, da je poskusila s sadno zelenjavnimi sokovi.
In ... ta gospa si je tako uspela urediti diabetes, rečeno je bilo celo, da nima več diabetesa.
Kako se naj lotim? Poskusiti vendar moram tudi sama! Namen imam, da se to zgodi, ko bo na vrtu spet raslo!

No, in tako je, ko sem "rila" po vrtu, ob meni postal sprehajalec, ki je šel nabirat regrat.
In mi je povedal, kaj bo naredil z regratom ...
Regrat, banana, jabolko, voda - miksanje?
Na kaj me to spominja?
Na Boutenkovo, ki je ugotovila, kako je klorofil potreben tudi človeku, ni marala ohrovta, toda hotela ga je jesti - za zdravje seveda. Vse mogoče je preizkušala - in končno zmiksala skupaj banane in ohrovt - in dobila napitek, ki ji je bil čisto preprosto zelo všeč!
In potem sva s tem mimoidočim možakarjem takoj v temi, oba sva brala te knjige ... le da se jaz še nisem znala lotiti "projekta" prav zares - v praksi, on je pa s tem začel že leto pred tem ... Počuti se zdaj čudovito (je rekel), sivi lasje so postali spet malo obarvani z "originalno" barvo, neko znamenje na koži je izginilo ...
Gospa, ki sem jo omenila prej, ne živi samo od sokov, in tudi tale sprehajalec mislim, da ne. Mislim, da oba delno jesta tudi običajno hrano. A jutro se obvezno začne s temi sokovi. (Znanka mi je rekla, da sta oba z možem ugotovila, da zdaj potrebujeta manj spanja in sta manj utrujena!)
A oba imata dobre izkušnje!

Tako sem tisti dan, ko sem končala z delom v vrtu, šla nabirat regrat ... poiskala sem užitne rastline po svojem vrtu, našla sem tudi por in gomolj zelene. V mešalnik sem dala malo gomolja zelene, korenje, ohrovt (ki so ga srne pustile!), malo kopriv, jabolko, pomarančo, vodo ... morda še kaj, a vsega ne povem (pač moj recept!) in prvi moj napitek je bil pripravljen!
Moj mož je bil navdušen, jaz pa tudi!
Nekaj otrok je prav pridno popilo skodelico "zdravja", drugi (še) ne.

Kar je posebno presenetljivo, vsaj zame, je to, da smo vedno pojedli le gomolj, recimo od korenja, zelenje pa zavrgli ... Toda Boutenkova pravi, da je prav v listih ogromno dobrega! Tako sem se potem učila spremeniti nekatere navade. Tako mi je vrt še v mnogo večje veselje, kot mi je bil prej. Postal mi je pravi izziv.

Viktorija Boutenko o zelenih kašastih sokovih
Sergej Boutenko o kašastih sokovih kot viru zdravja (Sergej je sin Viktorije)

Knjige, ki jih je napisala V. Boutenko in so prevedene tudi v slovenščino:
Družina presnojedcev
Zeleno za življenje
12 korakov do presne hrane

Norman W. Walker: Sveži zelenjavni in sadni sokovi

Še delčki nekega maila iz moje pošte, govori o praktični plati uživanja sokov:

Živjo!

Mi pijemo sokove 2X na dan poleg navadne hrane: navadno zjutraj in popoldne (namesto malice) ali pa zvečer. Ne predstavljm si, da bi se poleg pitja sokov hranili samo s presno hrano, saj živimo v okolju, kjer je kuhana hrana nekaj normalnega. Tako sva sklenila, da bova pila samo sokove in jedla pač tudi drugo hrano. Jaz zjutraj popijem približno 6 dl soka, potem jem šele malico (sadje). mož pa poleg soka je še zajtrk. Od otrok sokove občasno pije samo najstarejši), najmlajši (10 mesecev) pa redno. Ko vidi kozarec soka na mizi, začne sitnarit, dokler ga ne dobi. Očitno imajo majhni otroci še dobro razvit čut, kaj je zdravo in kaj ne.
Kaj sva z možem opazila po nekaj dneh pitja sokov?
Predvsem ne čutiva želje po kakšni nezdravi hrani (npr. piškoti, bel kruh, testenine,...) in pa oba imava precej več energije.
Midva sva začela tako: šla sem na vrt in napulila nekaj korenja. Prej sem perje vrgla na kompost, sedaj pa v mešalnik, dodala banano, nekaj kapljic limone in zmiksala. Okus je sicer boljši pri blitvi, ohrovtu, listih od pese, kolerabe ... Če dodam limono, pa je zelo osvežilno za piti.
Pijeta pa te sokove tudi moja mami in ati. Tudi onadva imata vrt in tako nimata težav z zelenjem. Ravno tako opažata, da se bolje počutita, predvsem pa imata nižji sladkor (oba imata sladkorno). Sta pa začela piti te sokove, ko sta bila na morju. Ker tam nimata vrta, sta kar nabirala zelišča (trpotec, regrat). Mislim, da se da biti kar malo iznajdljiv. Pa nekaj časa si je potrebno vzeti, da nabereš in opereš.

Toliko za vzpodbudo! Upam, da ne bo zmanjkalo zelenja v okolici, ko bomo vse ljudje popasli!