(Zdravo) mleko - in embalaža!

Zrasla sem ob mleku in kruhu ter ob sezonskem sadju, ki je zraslo pri nas doma. In ker sem bila zdrav otrok in kar precej odporna tudi kasneje, nisem posebej zaskrbljena, kadar slišim o otrocih, ki ne marajo jesti vsega od kraja.

Potem so me v šoli učili, kakšno mora biti mleko, da je zdravo, učili smo se o pasterizaciji, sterilizaciji, homogenizaciji. Glede bakterij je bil poudarek predvsem na tem, da jih je potrebno uničiti, da nam ne bi škodovale, tako da dejansko sprva nisem vedela, da so nekatere bakterije za nas ljudi koristne - in ne škodljive. Ali pa so razne bakterije le potencialno škodljive.

Zdaj vem, da so bakterije povsod okrog nas. In to je normalno. Vprašanje pa je, kakšen je naš imunski sistem: nam bodo bakterije, ki so za ljudi nevarne, škodovale ali ne.

Enostavno imeti kakšno bakterijo v svojem organizmu samo na sebi ni nekaj strašnega. Le naj nam ne bi "ukazovale" - naj jih ne bi bilo "preveč".

V moji odrasli dobi se je marsikakša teorija, katere so me naučili, zrušila.

Tako sem se soočila tudi z dvomi v to, da mora res biti mleko sterilizirano in/ali homogenizirano.

Spominjam se enega primera, ki sem ga prebrala že pred dolgimi leti (se ne spominjam avtorja knjige) - o tem, kako so nekemu dojenčku dajali piti surovo kravje mleko, potem pa so ugotovili, da ima krava tuberkulozo. Bali so se za dojenčkovo zdravje. Toda - otrok ni zbolel! Kasnejše raziskave so ugotovile, da se surovo mleko tako dobro prebavi in presnovi, da ni nobenega balasta. Poleg tega je imel dojenček še "čist" organizem, nobenega "odpada" v tkivih, ki bi lahko postal leglo nevarnih bakterij.

Predelano mleko, tako homogenizirano kot sterilizirano (morda tudi pasterizirano) pa se ne predela (presnovi) tako dobro ... in v organizmu - v tkivih - ostaja balast, ki ga telo ne zmore porabiti, razgraditi, pospraviti ... In na teh "usedlinah" se potem nabirajo bakterije in delajo škodo v telesu.

Prav tako je seveda že z marsičim, z drugo hrano.

Ko so vprašali Sanjo Lončar o vrednosti mleka, je poudarila, da ne gre vedno za isto, ne more reči samo ja ali ne. Mleko "naravnost izpod zdrave krave" je zdravo, medtem ko "degenerirano" mleko ni zdravo.

Homogenizirano mleko ni zdravo ... Pri homogenizaciji mlečno maščobo razbijejo, da je enakomerno razporejena po vsem mleku, sicer se smetana nabira na vrhu ... je vrhnja plast. Homogenizirano mleko je degenerirano in lahko povzroča povišan holesterol v krvi, medtem ko nas naj ne skrbi visok odstotek smetane v nehomegeniziranem mleku.

Tehnološko neobdelane mlečne maščobe so srednjeverižne nasičene maščobe in so vodotopne, lahko prebavljive in ne obremenjujejo trebušne slinavke.

Za človeka je mleko najbolj zdravo - morda celo samo tako res zdravo - če je mleko res čimbolj iz(pod) krave - torej čim manj predelano.

Mleko je vedno veljalo za pomemben vir kalcija, ki je nujen v naši prehrani, vendar ima mleko, ki je obdelano in predelano, homogenizirano, sterilizirano, z dodanim anorganskim kalcijem in morda še čim, nasproten učinek: tako mleko organizem kalcija ropa, vleče ga ven.

Če je dodan kalcij anorganski, ga organizem kvečjemu minimalno izkoristi, vprašanje pa je, kaj se zgodi z ostalim Ca. Kaže, da se nabira v naših mehkih tkivih, sklepih, ožilju in dela zgago. Je vir bolezni.

Slišimo in beremo toliko razno raznih informacij, tako da smo kar izgubljeni med njimi. Kdo ima prav? Eni vztrajajo pri tem, da mora biti mleko prekuhano, kakšni bi najraje pili kar tovarniško mleko, drugi pijejo surovo mleko. To o tovarniškem mleku je malo hec, vendar je dejstvo, da so otroci, ki mislijo, da je krava vijoličaste barve (kot je na ovitku čokolade "milka"). In je dejstvo, da otrok, ki je prišel na počitnice na kmete, ni hotel piti mleka, ki so ga pomozli v hlevu, temveč so morali zanj iti po mleko iz "tovarne" - sploh ni hotel verjeti, da mleko, ki ga ima tako rad, dobijo na tak način, da priteče iz krave..

Nekateri ljudje, gotovo ne brez podlage, tudi vztrajajo pri tem, da je mleko krav le za teličke, mleko koz za koze, za ljudi pa le človeško mleko. In to seveda le za dojenčke in majhne otroke.

Po teoriji, ki sem se jo jaz učila v šoli, odrasel človek potrebuje pol litra mleka dnevno (oz. primerljivo mlečnih izdelkov), po drugih teorijah pa odrasel človek mleka sploh ne potrebuje.

Sama kolebam nekje vmes, absolutno pa verjamem, da sterilizirano mleko ni v redu, homogenizirano tudi ne in razni dodatki v mleku so lahko našemu organizmu bolj breme (in tudi finačno breme, saj ponavadi dodatke plačamo) kot korist.

Zdaj je mogoče kupiti manj obdelano ali neobdelano mleko na več mestih, pri kmetih, na mlekomatih pa tudi v trgovinah. Posebno navdušena sem bila, ko sem prvič v trgovini opazila mleko v steklenici! In to mleko "planika" (ob tem je meni seveda toplo pri srcu!).

Mleko v steklenici je gotovo več vredno od tistega v plastenki. Zaenkrat steklenice menda niso povratne.

Poleg tega: o plastenkah slišimo, da v resnici (v glavnem zagotovo) niso "zdrava" embalaža.
Svoj čas sem dostikrat uporabila plastenko še enkrat, dvakrat, večkrat ... zakaj pa ne, sem si mislila, saj se plastenka ne uniči tako hitro - in še občutek, da ne svinjam narave, je bil dober.