Zastava za brisanje čevljev

Na spletu sem opazila predpražnik, ki predstavlja našo zastavo - in ob sliki komentar o tem, kako človek, ki pride na obisk v hišo s takim predpražnikom, ve, da je prišel tja, kjer so doma domoljubni ljudje, patrioti.

Jaz pa v tem ne vidim patriotizma ... bolj se mi zdi, kot da brišem umazane čevlje v svojo državo ... Zdi se mi, da četudi bi videla v svoji državi samo slabo, bi ne bilo prav "vanjo brisati čevljev", samo grdo govoriti o njej, jo omalovaževati ...

Meni se zdi, da naj bi izkazovali spoštovanje do naših simbolov, do naših "svetih" stvari, dogodkov, ljudi ...

....

Ana: ... jaz si ne bi hotela obrisat čevljev v tak predpražnik ...

Ana: E.! :D Pa res ... no, v "dobrodošli" si tudi ne bi hotela ... pa v mucke tudi ne :)

T.: Ana, saj, Bogu hvala, si v to tudi ne mores. Vedno si jih obrises v predpraznik, ce ga pred pragom imas, seveda. Eni imajo pa kar kaksne stare cote. Temu pa tezko reces predpraznik.

Zastava je pa za brisanje cevljev res neuporabna, zaradi teksture, pac.

Ana: če je poudarek na teksturi, potem lahko kdo na predpražnik nariše kelih s hostijo ...

T.: Ja, lahko. Vse se da narisat. Kaj je tu problem?

Ana: no, jaz ne bi brisala nog v predpražnik s svetimi simboli ...

T.: Kateri pa so sveti simboli?

S.: A potem, ker sem svoje zvezke porisal s hostijo in kelihom, zvezka ne smem npr vreči v smeti?

Ana: mene so učili spoštovanja do nekaterih predmetov, do "svetih" - teh, ki predstavljajo "sveto".

T.: Jaz ne poznam nobenega svetega simbola. Zame noben simbol ni svet. Bog pa je trikrat sveti. A On ni simbol.

S.: Jaz pa razlikujem nekaj, kar je npr. moja slika, kot pa tisto, kar jaz dejansko sem. Črka A ni isto kot glasovna izgovorjava črke A. In kip Marije ni isto kot pa Marija.

Ana: Se strinjam z vama, T. in S. Vendar vseeno jaz ne bi dala zastave pod noge ... Če je tako, kot vidva govorita (če jaz vaju sploh razumem), potem je vseeno, če ima Brezjanska Marija v naročju podgano ....

T.: Jaz tudi ne bi dala zastave pod noge. Raje imam predpraznik.

Ana: No, a bi imeli vi Jezusa na križu na predpražniku in si brisali čevlje vanj?

S.: Ja.

Ana: Jaz pa ne. Pri nas je vedno veljalo, da nekatere stvari predstavljajo "sveto" in to tudi danes jemljem resno. Drugače, S., pa lahko tudi sediš na oltarju ipd ... ali pa si čevlje obrišeš v oltarni prt? Ali ne? V čem je sploh razlika?

S.: Bistvena.

--------

No, to je del pogovora ob tem.

Nekateri bi brisali čevlje ob predpražnik, na katerem bi bila Titova slika. S., ki je vključen v izpisanih citatih, je aktiven kristjan - rekla bi pa, da ne malikuje predmetov - in to mi je všeč. Včasih res kdo takorekoč malikuje predmete. V čem je razlika med malikovanjem (imeti za "sveto" nek predmet, celo denar, igre, računalnik ...)

Ali je podoba Marije "sveta" ali samo predstavlja "sveto" ali pa je morda vredna samo zato, ker je umetniška (če je)?

Kdaj je umetnost to, ko se nekdo norčuje iz neke podobe? (Ali je kdaj?) Recimo iz Brezjanske Marije ...? S Strunjanskega križa? Iz Tita? Iz politikov? Se sme vsak norčevati iz česarkoli, kogarkoli? Jaz mislim, da ne. Šala, psrečenost in grobost so različne stvari ...

Slike s spleta.

Ko sem bila s svojim otrokom na informativnem dnevu na neki gimnaziji, je mene (!) odbilo to, ko sem videla njihovo "ustvarjanje" - pri informatiki so imeli nalogo obdelati neko znano umetniško delo in ga spremeniti. Kofetarica Ivane Kobilice se mi je zdela posrečena s pivom v roki - namesto s skodelico kave ... ampak Jezus na križu s "čikom" v ustih se mi ni zdel posrečen ... Zakaj? Kako bi smel kdo obdelati sliko Jezusa na križu, da se mi ne bi zdela nekakšna zloraba, skrajno neposrečeno ...? Mislim, da so druge možnosti ... čik v ustih pač ni primerno dopolnilo ... primerno preurejanje ... Zdi se mi, da gre v mojem občutju predvsem za to, da ne smemo narediti z določenimi stvarmi česarkoli! In to z Jezusom na križu doživljam kot norčevanje iz trpljenja.

Pomislim, kako bi bila posrečena slika, če bi Sejalec sejal cekine - in ne zrnja - saj v resnici žito so cekini ... je denar, je to, kar nas bo preživelo!

Primerjajmo z modo. Oz. z oblačenjem sploh. Ali pa s frizuro. To, kar damo nase, naj bi bilo - po mojem mnenju - nevtralno ali pa dopolnjujoče - tako, da smo "lepi". Zakaj bi kdo oblekel nekaj, kar mu resnično čisto nič ne "paše"?

Mislim, da je umetniško to, kar nam življenje dela polnejše ... in ne tisto, ko se kdo norčuje iz drugega ali iz tega, kar drugim pomeni "sveto".

In da se vrnem k predpražniku. Meni se zdi najlepši tisti "brez vsega" ali pa z lepimi dekorativnimi vzorčki. "Dobrodošli" in podobno je sicer prijazno, ampak v dobrodošlico si vendar ne bomo brisali čevljev ... ali pa, če jemljemo tako, da pač pridemo v dom, kjer smo dobrodošli, čistih nog?

P.S.: Ko je moj sin opazil, kaj pišem, se je začudil, kakšen predpražnik obstaja! Potem je povedal, kaj misli ... in videla sem, da sploh nisem čisto osamljena v svojem razmišljanju!