Zaljubljenost in ljubezen?
Pisala sem o tem, če cenimo "tisto", kar "imamo", če smo hvaležni za "to".
In navedla sem primer, ko se po spletu povežeta en moški in ženska, postajata si vse bolj všeč ... in potem se sestaneta in ugotovita, da sta - mati in sin.
Hipotetično sem predvidela, da se na tak način moreta srečati tudi mož in žena, ki v realnem osebnem življenju morda niti ne čutita posebno velike povezanosti, preko spleta kot neznanca se pa moreta povezati in si vse bolj zaupati - in si postati vse bolj "bližnja" ... In si drug o drugem morda mislita, kako je drugi virtualni prijatelj popolno bitje, "lastni" sozakonec doma je pa živa puščoba, nobene lepe besede ne reče, nobenega komplimenta, brez čustev je ...
No, in ne da bi ravno iskala, sem našla tak primer na tej strani (čisto spodaj):
Zgovoren je primer iz Bosne, ko sta se Sana in njen mož Adnan, ne da bi vedela drug za drugega, zaljubila preko spletne klepetalnice, imela sta seveda izmišljeni imeni. Zaljubila sta se drug v drugega in bila prepričana, da sta našla osebo, s katero želita preživeti preostalo življenje.
"Verjela sem, da sem končno našla osebo, ki me razume. Tudi sam naj bi imel nesrečen zakon. Bilo je čudovito," je povedala sedemindvajsetletna Sana.
V resničnem življenju sta se odločila za ločitev.
"Še vedno težko verjamem, da je Sladka, ki mi je govorila same lepe stvari in me razumela, pravzaprav moja žena, ki mi nikoli ni rekla niti ene lepe besede," je povedal dvaintridesetletni Adnan.
Primer potrjuje, da so vsi najlepši občutki že v nas. Zaljubljenost jih zvabi ven, ko jih najbolj potrebujemo, celo brez našega dovoljenja. A če dostopa do teh vsebin v ljubezni nismo pripravljeni zavestno iskati, jih ne bomo našli, čeprav imamo 'pravega partnerja' pred očmi.
Članek je bil objavljen v reviji "Psihologija osebnosti" decembra 2007.
Na prej omenjeni spletni strani so zanimive misli o zaljubljenosti in ljubezni.
Marsikdo misli, da se je nemogoče zaljubiti v drugega/drugo, če človek ljubi svojega partnerja. Avtorica prispevka Karolina Jovanoska trdi, da gre vendar za dve različni stvari:
Zaljubljenost in ljubezen sta dve popolnoma ločeni zadevi in dobro je poznati razliko med njima. Zaljubljenost je predvsem fiziološki pojav. Naše telo preplavijo telesu lastni morfini, t. i. hormoni sreče. Ti nas oskrbijo z obilico energije, ki nam pomaga objekt zaljubljenosti zaznavati kot popoln in ne realnega. Vsaka zaljubljenost ima omejen rok trajanja, tako da prej ali slej mine.
Ljubezen je veliko realnejša. Gre za realno sprejemanje partnerjevih dobrih in slabih lastnosti. Ljubezen pomeni zavestno uresničevanje naše želje po stiku s partnerjem, zaradi česar smo sposobni sprejemati kompromise. Zaljubljenost prepoznamo po intenzivnih občutkih, ki trajajo dneve in noči. V ljubezni se močni občutki pojavljajo veliko redkeje. Ravno ta intenziteta nas pogosto zbega. Hitro lahko pomislimo, da ljubezni ni, ker je ne čutimo ves čas, a je v resnici lahko zelo prisotna.
Ker v ljubezni partnerja vidimo v realni luči in nas kakšne stvari gotovo motijo, je ljubezen odlična priložnost, da raziščemo, zakaj nas te stvari motijo. Tako osebnostno rastemo.
Kdaj, koga in kako ljubimo, je torej v veliki meri odvisno od naših trenutnih potreb in normalno je, da nam ne more vseh potreb zadovoljiti ena sama oseba. Ko se na novo zaljubimo izven odnosa, bi se bilo dobro vprašati, kaj dobimo pri drugi osebi, kar pa pri partnerju pogrešamo. In nato raziskati, kako dobiti pogrešano nazaj v odnosu.
Obstaja pomembna razlika med tem, da smo se zaljubili, in odločitvijo, da bomo tem impulzom sledili. Energijo, ki jo zaljubljenost nudi, moremo preusmeriti tudi v raziskovanje, zakaj je do zaljubljenosti sploh prišlo. Namreč ko se zaljubimo v drugo osebo, gre največkrat le za informacijo, da nekaj pogrešamo v obstoječem odnosu. Zavestno se lahko odločimo za reševanje odnosa, lahko pa se prepustimo čustvom.
Realen pa je odnos, za katerega se zavestno odločimo in v katerega vlagamo energijo, zato da obstaja in nas osrečuje. Torej je pravi partner za nas tisti, za katerega se sami odločimo.
Res je, da nove zaljubljenosti izven odnosa praviloma prinašajo samo težave. Vendar hkrati takrat začutimo sebe v najintenzivnejši obliki. V resnici nismo navdušeni nad objektom zaljubljenosti, temveč nad sabo, ko smo v bližini te osebe. Sami sebe obožujemo, ker v trenutkih zaljubljenosti prihajamo v stik s svojimi najboljšimi lastnostmi ...
Mislim, da je dobro, da vsak od nas dobro razišče samega sebe, svoje odzivanje, svoje čutenje.
Avtorica zgornjih misli navaja, da zaljubljenost traja do 18 mesecev, meni se zdi to zelo dolga doba ... mislim, da obstajajo tudi teorije o dveh mesecih pa tja do pol leta.
Gotovo je odvisno tudi od tega, kaj sami počnemo s svojo zaljubljenostjo ali pa zaljubljenostjo nekoga drugega, s čustvi ... Uživamo v tem, kar čutimo? Se igramo s seboj, drugim(i)? Se čutimo zdaj popolne? (Tudi v veri je tako, da je včasih precej čustev in je lahko tedaj dosti bolj prijetno ... vendar vera sama niso čustva - in prav tako: ljubezen je mnogo več kot čustva!)
Mislim, da vsak od nas more precej vplivati na to, kakšen odnos bo imel s svojim partnerjem, sozakoncem. Zaljubljenost se more obujati tudi znotraj odnosa, ki že obstaja, na vsake toliko na res novo zacveti. Vem.
Na nek način ni nič nenavadnega, če se kdo zaljubi v nekoga drugega/drugo (v nekoga izven odnosa), je pa zelo pomembno, kaj naredi potem.
Praviloma vendar gori samo ogenj, na katerega se dodajajo drva ... ali celo bencin.
Morda lahko enostavno obudi vse tisto lepo, ki ga/jo je povezalo na začetku z "njegovim" izbrancem. Vez so tudi otroci, saj je ponavadi s sprejemanjem otrok in skrbjo zanje povezanega veliko lepega. Poleg tega je tudi zaradi otrok narediti vse, kar je mogoče. Vredni so tega. Vez je tudi marsikaj, kar je počasi zraslo med njima, tista najlepša domačnost ...
Lahko zaljubljenec, ki se je zaljubil v nekoga zunaj odnosa, tudi res jasno vidi, kaj pogreša doma - in potem tudi sam kaj naredi za to, da bi bilo doma lepo - največkrat ni tisti, ki kaj pogreša, samo on ... Ponavadi sta oba tista.
Potrebno je biti iskren, si zaupati, biti odkrit ...
Tako se zalivajo rožice ljubezni in zaljubljenosti tudi v skupnosti, ki že obstaja ... Rožice pa lepo rastejo in cvetijo, če skrbimo zanje ...
Galerija (2)
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje
