Zakon tovornjaka za smeti

Nekje sem slišala ali prebrala tole zgodbo:

Taksi, v katerem sem se peljal, je vozil po desnem pasu, ko je s parkirnega mesta ob robu ceste pred vozilo nenadoma zapeljal drug avto. Moj taksist je seveda skočil po zavori, hitro zavil na levo, in se tako uspešno izognil nesreči - za samo nekaj centimetrov!
Voznik vozila, ki je izsililo prednost, je pogledal proti nama in začel kričati in mahati. Moj taksist pa se je nasmehnil in pomahal omenjenemu vozniku, češ da je vse dobro.
In to je naredil resnično prijazno.
Vprašal sem ga:
"Kako to, da ste tako naredili? Tip je vendar skoraj uničil vaše vozilo in naju oba skoraj poslal v bolnišnico, če ne celo v smrt!"

Pojasnil mi je:
"Veliko ljudi je podobnih velikemu tovornjaku, polnem smeti.
Tekajo naokoli polni smeti, polni jeze, sovraštva in razočaranja. In ko je njihovih smeti vse več, potrebujejo prostor, da te svoje smeti nekam odložijo. In včasih jih odložijo kar na najbližje ljudi ali pa na kogarkoli.
Najbolje je: ne jemati tega osebno. Najbolje je le nasmehniti se, prijazno pomahati, zaželeti jim dobro ... in iti naprej.
Ne sprejmimo njihovih smeti in ne širimo nato teh smeti naprej na svoje sodelavke in sodelavce, družino, naključne ljudi na cesti itd."
Takemu umirjenemu in res prijaznemu načinu reagiranja na neprijetne situacije jaz sedaj rečem zakon tovornjaka za smeti.
Vsak od nas se odloči in odloča (vsak dan znova), kam bo stresal svoje smeti.
Vsi moremo delati za boljši svet!