Zakaj moram narediti še enkrat nalogo, saj sem jo vendar naredil?

Deček in njegova mama gresta skupaj proti šoli.
"Si naredil vso nalogo? Tudi tisto risbo?"
"Sem!"
"Si narisal še enkrat?"
V zadregi deček odkima.
"Kako si potem naredil, če nisi!?"
"Saj sem!"
"Zadnjič?"
"Ja!"
"Ampak moraš jo še enkrat, saj učiteljica risbe še ni videla!"
"Saj sem jo narisal. Nisem kriv, če je pa nekdo mojo risbo porinil na lužo na mizi in mi jo uničil."
"No, drugič boš pa risbo takoj spravil v torbo, pa se to ne bo zgodilo."
"Pa ne bom še enkrat risal."
"Moraš. Učiteljica risbe ni videla."
"Kaj morem, če ni videla. Jaz sem nalogo naredil," deček trmasto vztraja.
"Glej, moj dragi otrok, to je tako, kot če bi jaz skuhala kosilo in bi se čisto vse zažgalo ali prekipelo in bi bilo vse uničeno. In jaz bi vam rekla: Saj sem skuhala kosilo, ne bom še enkrat. - Se ti ne zdi, da bi bilo prav, da poskrbim za to, da je kosilo užitno?"
"Pa to ni isto! Pa ti sploh nič ne razumeš!"
"Ni isto, ampak primer je! Da bi lažje razumel."
"Zakaj bi moral narediti to nalogo, risbo? Saj sem jo vendar že naredil!?"
No, že sta pred šolskim poslopjem, deček zakoraka skozi vrata.
Le kaj bo rekla učiteljica, pomisli mama. Ni ji vseeno. No ja, če bo huda, bo pač huda.
Le kako naj sinu dopove, da mora narediti nalogo, če tako naroči učiteljica?
In da ima učiteljica pravico narejeno nalogo videti.
Bistre glaviceEnajsta šola
AK
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje
