Zadela me je strela

Vsebina mi je dala misliti, precej misliti, res je pa tudi, da mi nekaj stvari ni šlo v glavo (in se ne trudim, da bi mi šlo).
Povedati pa želim, kaj je tisto, kar mi je res dalo misliti in kar je zame najbolj prepričljivo: spraševanje vesti ob desetih božjih zapovedih. Kajti marsikdo je pogosto silno šlampast in je hitro zadovoljen sam s seboj, češ naredil sem vse, kar morem, živim po božjih zapovedih ...
Morda tudi jaz ...?
Zgodba - je resnična! V avtorico knjige je resnično treščilo! Zadela jo je strela (l. 1995, ko je bila stara 36 let) v dveh pomenih: dobesedno in še na nek drug način: globoko v dušo jo je zadelo, tako popolnoma, da je potem zares spremenila življenje.
Glede na to, da piše v knjigi, da se besedilo lahko svobodno širi (avtorica želi, da se širi in to zastonj, nihče ne sme služiti s širjenjem njene zgodbe), a da se ne sme krajšati in spreminjati, se ne sme iztrgati posameznih stavkov iz konteksta in naj bi bil povsod viden izvor teksta (tukaj je spletna knjiga) razmišljam, kako naj verodostojno povem, kaj me je posebej nagovorilo.

Okvirna zgodba:
V glavnem mestu Kolumbije, v Bogoti, je 5. maja 1995 treščilo v Glorio Polo in njenega nečaka, tedaj sta skupaj hodila pod dežnikom. Nečak je takoj umrl, strela je prodrla neposredno v njegovo srce. V Glorio je strela vstopila preko roke in ožgala celo njeno telo, tako znotraj kot zunaj. V knjigi opisuje, kateri vsi organi so bili ožgani, zogleneli.
Iz knjige (poševno modro kopirano iz spletne knjige): Pri meni je strela prodrla preko roke in ožgala celo telo, znotraj in zunaj, in to na grozljiv način. To ponovno ozdravljeno telo, ki ga zdaj lahko tukaj pred seboj vidite, dolgujem edino Božjemu usmiljenju je odraz usmiljenja tega našega dobrotnega in nad vse ljubečega Boga.
Vse moje meso je bilo po tem silnem udarcu strele zoglenelo. Mojih prsi ni bilo več. Predvsem na levi strani sem imela tam, kjer je bila prej dojka, veliko luknjo. Na meni ni bilo več mesa, rebra, trebuh kot tudi moje noge in moja jetra so bili popolnoma zogleneli.
Strela je zapustila moje telo preko desne noge. Moje ledvice so utrpele močne opekline, prav tako pljuča in jajčniki.
Kot kontracepcijsko zaščito sem uporabljala špiralo. Ta je bila iz bakra in baker je dober prevodnik elektrike. Zato sta bila pač tudi moja jajčnika tako močno opečena. Bila sta tako majhna kot dve vejici suhe vinske trte, povezani v grozdu s suhimi grozdnimi jagodami.
Srce mi je zastalo in bila sem praktično brez življenja. Moje telo je drhtelo in vibriralo zaradi električnega udarca, ki ga je povzročila strela. Celo mokra tla so bila še pod električno napetostjo. Zato mi v prvem trenutku tudi ni mogel nihče pomagati, ker se me nekaj časa ni smelo dotakniti.
Bila je strašno opečena in v isti komi dvakrat klinično mrtva. In ko je bila klinično mrtva, je spoznala, kaj so nebesa in kaj je pekel, tisto posmrtno.
Predvsem pa se je tedaj globoko seznanila sama s seboj in s svojim življenjem.
Tedaj sem videla vso revščino svojega življenja v polni resničnosti in brez olepšav in prevzela me je velika žalost.
Ona je bila - predvsem na zunaj - katoličanka, delavna, prijazna, pridna ženska, delala je dobra dela, nikogar ni ubila itd. Torej po svojem mnenju in mnenju okolice je bila v redu človek, sicer svobodomiseln in moderen, toda ...
In zdaj, ko je klinično mrtva prišla do nebes in pekla, se je seznanila z resnično samo seboj.
Izprašana je bila preko desetih božjih zapovedi.
Ker pišem zdaj le po spominu, ne bom šla po vrsti po zapovedih, temveč se bom dotaknila le tega, česar se dobro spominjam iz knjige, ki sem jo brala:
Kot sem že rekla, se je imela za dobro žensko in kot tako so jo poznali tudi ljudje.
A vendar si je sedaj morala zdaj priznati svoja dobra dela kot nekako ne tako zelo dobra: dala je naprej (ubogim) npr. hrano čez rok ali tako, ki je doma niso pojedli. Dala je naprej obleko, ki ji ni bila več prav ali ji ni bila všeč. To so torej njena dobra dela ...
A koliko denarja je porabila zase, za svoje telo, da bi bilo lepo ...
Obenem sem bila tudi sužnja svojega telesa, sužnja lepote, mode. Vsak dan sem porabila štiri ure za aerobiko, masaže, diete in injekcije ter vse, kar si lahko na tem področju predstavljate.
Najpomembnejša stvar, moj malik, je bila lepota mojega telesa. Za to sem se bila pripravljena precej žrtvovati. Takšno je bilo moje življenje. Vsebina celega mojega življenja je bila samo malikovalsko služenje svoji zunanji lepoti; pravi kult telesa!
In zdaj po streli so ji hoteli amputirati noge, ni jih čutila, bile so čisto zoglenele. Tedaj je pomislila: Vse zlato sveta ti ne more preskrbeti novih nog. Kakšen čudež so noge. In pripoveduje: Ko so mi hoteli odrezati noge, me je prevzela nepopisna žalost in prvič sem pomislila na to, da se GOSPODU nikoli nisem zahvalila za čudež svojih nog. Prav nasprotno, mučila sem svoje noge in svoje telo, da bi se zoperstavila nagnjenosti k debelosti in se ne bi zredila.
Stradala sem kot neumna, na veliko sem zapravljala denar za diete in ostale kure, da bi bila videti vitka in bi imela tudi vitke noge. To me ni stalo samo enega celega premoženja, temveč sem za to potrošila več takih premoženj.
Zdaj pa nenadoma vidim svoje noge brez mišic, suhe kot trska, čisto črne, posejane na vseh straneh z luknjami. Zahvaljujem se GOSPODU BOGU za te iznakažene noge. Zame so nenadoma postale tako dragocene ...
Nikogar ni ubila, je bila prepričana ... vedno ... zdaj pa je ugotovila, da je tudi splav uboj in da tako deluje tudi kontracepcija ...
Naenkrat je spoznavala cel kup stvari, ki jih še nikoli ni videla tako!
Prej je živela v prepričanju, kako je dobra.
Zdaj je življenje videla popolnoma drugače ...
Preden nadaljujem, vam moram, moji dragi bratje in sestre v GOSPODU, nekaj priznati, da boste bolje razumeli: tudi v verskem pogledu sem bila kot sicer v vsem svojem življenju »na dieti«. V odnosu do GOSPODA BOGA sem bila »katoličanka na verski dieti«. Pomembno je, da se tega zavedate! Bila sem slaba katoličanka.
Ves moj stik z BOGOM je bil v tem, da sem ob nedeljah hodila k maši, ki je trajala samo 25 minut. Vedno sem si izbirala maše, kjer je duhovnik najmanj govoril, ker me je njegovo pridiganje dolgočasilo. Kakšna muka so bili zame duhovniki, ki so imeli dolge pridige.
To so bili moji stiki z BOGOM! Bili so zelo revni. Zato pa so imeli vsi posvetni tokovi in modni trendi tako velik vpliv name. /.../
Nisem bila pod varstvom molitve, nisem imela dovolj vere. /.../
/.../ Moji grehi so namreč imeli posledice. ... Cena smo mi sami. Če torej tako rekoč kupujemo v satanovi prodajalni, bomo morali plačati blago. Tega se moramo zavedati.
In zdaj sem nenadoma videla, kako so oživeli vsi moji grehi ...
Plačati moramo za vse svoje grehe, gre na račun naše mirne vesti, notranjega miru, zdravja ...
Če smo zelo zveste stranke v satanovem supermarketu in zmeraj kupujemo pri njem, bo na koncu terjal nas same. Postali bomo njegova lastnina. Prodali smo mu svojo dušo. Največje zavajanje in glavna laž je velika hudičeva zvijača, da širi pravljico, da njega samega sploh ni.
... kakšno grozo in kakšen pošasten strah sem doživela, ko mi ves moj razum, moja velika modrost, moja znanstvenost, moji akademski naslovi in moja zaključena izobrazba v tem položaju sploh niso pomagali. Bili so brez vsake vrednosti.
/.../
Pokazano mi je bilo, koliko ljudi je zame molilo, koliko duhovnikov in redovnic si je prizadevalo, da bi me spravili na pravo pot. Jaz pa sem te ljudi le zaničevala. Bila sem zelo prostaška v oznakah, ki sem jih dajala tem, večkrat svetniškim osebam. Pri oznakah za redovnice so bili izrazi "nebeške kure", "nezadovoljene stare škatle" in "svetohlinske babnice v meni, ki GOSPODU BOGU ližejo noge in nimajo pojma o človeških problemih na zemlji". To so samo nekatere nedolžne oznake, ki sem jih uporabljala. /.../
/.../ Veste, tam preko vidiš vse svoje življenje, kot bi bilo zabeleženo v "Knjigi življenja", vsako podrobnost. Pri tem ne nastopajo samo besede, ki jih govorimo, ampak jih spremljajo tudi misli, ki smo jih ob tem imeli. Vse je razkrito in odprto vsakomur. Pogosto se zgroziš zaradi velike razlike med besedami in mislimi.
Ti grehi nimajo posledic samo za nas, temveč tudi za našo okolico. So kot gnili sadeži, ki okužijo vse zdrave sadeže v bližini in povzročijo njihovo gnitje. To je velika bolečina v tem drugem svetu, ko vidiš, kako zelo greh povzroči škodo ne samo tebi samemu, temveč kako se tvoj greh razširi okoli tebe in vse pokvari.
Če se torej prepustim grehu, kaj je tisto, kar mi je najbližje? To so moji otroci. Tako škodujem s svojimi grehi najprej svojim otrokom in svoji družini. /.../ Zato je zloraba starševskega daru, če skrbijo za svoje otroke, pa so jim s svojimi slabimi vedenjskimi navadami slabi vzorniki. /.../
/.../ Zdaj sem sama s strahom dojela, da mi te duše ne morejo pomagati. V tem strahu in tej strašni paniki sem spet začela kričati: »Kdo se je tu zmotil?« To mora biti napaka! Poglejte sem, jaz sem sveta, vsi v življenju so me imeli za sveto. Nikoli nisem kradla in nikogar nisem umorila. Nikomur nisem prizadejala trpljenja. Preden sem doživela finančni polom, sem zastonj zdravila zobe, in večkrat nisem računala, če niso mogli plačati. Za revne sem nakupovala ... »Le kaj počnem tukaj?«
Sklicevala sem se na svojo 'pravico'! Jaz, ki sem bila tako dobra, bi morala priti naravnost v nebesa. /.../
In klinično mrtvi je bilo dano spoznanje, da bo njeno življenje rešeno, da bo preživela, če bo potem pričala s svojo zgodbo.
Zgodilo se ji je mnogo neverjetnega, čudežnega, npr.: ona, ki je imela sežgana, zoglenela jajčnika, je kasneje še zanosila in rodila ...
Zdaj vidi življenje po Jezusovem nauku drugače, kot ga je videla prej.
Pogumno pove svojo zgodbo, tudi vse tisto, kar ji ni v čast in ponos ...
Govori, pričuje o neizmernem božjem usmiljenju.
Deset božjih zapovedi je vsakemu od nas dobro vodilo - ampak potrebno jih je vzeti zares in iti tudi v globino, ne ostajati samo na površju.