Začenja se postni čas

Danes je pepelnica, začenja se post!
Zjutraj, ko sem budila otroke, sem rekla: "Danes je pepelnica, post. Začenja se postni čas. Pričakujem, da si bo vsak izbral kakšno nalogo, ki jo bo skušal dobro izpolnjevati vsaj nekaj časa."
Hči, ki je pokonci, odvrne: "Mama, pa ne moreš pričakovat! Vsak od nas se bo sam odločil!"
Pogledam po tistih, ki se jim še ne vstane in predlagam: "Npr. da vstanete zjutraj vsaj ob 8h, čeprav ni šole in ni mus ..."
Kasneje se še pogovarjamo o tem, seveda, tečna mama ne da miru.
"Jaz ne bom jedel čokolade!" se smeje sin, ki čokolade itak ne mara.
Jaz imam pa še na zalogi možne postne naloge: "Narediti naloge brez pritoževnja in odlašanja. Iti ven s psom brez odlašanja ..." Ob tem jim dostikrat rečem, naj še sami gredo na stranišče pol ure kasneje, kot jih začne tiščati. Zakaj bi moral ravno pes čakati na "odrešenika"?
Še kar nekaj časa smo se o tem pogovarjali kasneje, pri kosilu; če smo kaj določnega pogruntali, pravzaprav ne vem, saj navsezadnje je marsikaj tudi v svobodi posameznika (če ne taca s tem po drugih, kot recimo mečkač z nalogami, ki dela slabe volje tudi druge).

Modrost pride v človeka

po ljubezni, tišini in odpovedi.

(sv. Janez od Križa)

Ena od hčera me je pogledala malo postrani: "Saj so brez veze te postne naloge. Morale bi biti tudi kasneje."
To se mi zdi zelo pomembno. Če se odločim za nekaj, kar je zagotovo dobro, je dobro tisto odločitev živeti tudi kasneje, ne le sedaj 40 dni.
Spominjam se nekega človeka, ki se je držal zelo strogega posta, celo popolnoma brez hrane, razen vode in čajev ..., a na koncu posta se je napil.
Torej: hči je izrazila misel, ki se je zelo dobro zavedam.
Zato si v postu ponavadi nisem zastavljala kakšnih posebnih nalog, vsaj ne takih, ki bi bile strogo omejene na postni čas.
Če so dobre, potem naj se dogajajo dlje.
Nekajkrat sem že prekinila s pitjem kave, ko sem pred tremi leti, sem mislila, da se jo prenehala piti dokončno ... za vse življenje. Pa sem spet začela piti kavo ... Z razlogom. Pa vendar se zdaj zelo omejujem.)
Če nekdo neha kaditi, je tudi bolje, da za dlje, za čim dlje, ne le za določen čas.
Isto velja za prekomerno pitje alkoholnih pijač.
Isto velja za gledanje nedobrih oddaj in branje nedobrih knjig ali revij.
Če človek gleda dobre oddaje, je post v tem, da se omeji časovno ... da mu ne pobere čas, ki bi ga moral imeti za kaj drugega, nujnejšega.
In tukaj je tudi moj blog ... Omejitev, da nisem na njem prekomerno, postaviti si nekakšno pametno mejo. Ker blog sam na sebi ne velja za slabo, a ne? Velja za dobro ..., ampak preveč dobrega tudi ni dobro ...