Vzemi ... in sprejmi

Prihajala sem do neke stavbe ... Tja sem bila namenjena.
Vzcvetel je spomin. Tale: na otroka, ki živi, a naj ne bi živel.
V tej stavbi je bilo to. V kleti te stavbe.
Pred desetletji je bil to inštitut za načrtovanje družine. Kar pomeni, da so tu tudi delali splave. Kot da je splav načrtovanje družine.
Zdaj je hiša spet to, kar je nekoč bila: dom duhovnih vaj.
Vstopim. Takoj potem na desno je kapela nedolžnih otrok in Božjega usmiljenja ...
A jaz se v svoji stiski, ki me razžira, povzpnem po stopnicah navzgor ... Bolečina je v meni, upam, da se počasi umiri in da morem spet polno zadihati ...
Iti naprej po svoji poti ...
Morda bom zmogla, znala biti potem polnejša?
Na vrhu pred vrati kapele me čaka Kristus. Zazdi se mi ves zverižen in ubog ... obešen, razpet ... darujoč se ...

Vstopim v kapelo našega Gospoda.
Kako je lepa ... Preprosta, in tako lepa.
Prvič jo vidim.
Obstanem pri zadnji steni ...

Zrušim se na kolena ... Kar ni pogosto.
Mnogokrat začutim to držo v sebi, toda fizično redko ...
Vzemi, Gospod, mojo stisko, vzemi jo in sprejmi jo ...

Vzemi moj nebogljeni dar.

Dolgo sem v tem položaju ... Dobro dene ...
Biti samo človek, povožen, pobit ... nesrečen, žalosten ... Biti.
Počasi začutim, da čeprav na tleh, ponižana do konca ... da vendar sem.
In to je to.
Sprejeta sem.
Jaz sem ta dar ...

Počasi se zasukam naprej ...
Tako preprosto in lepo ...
Občudujem delo človeških rok ... verjamem, da je Bog govoril skozi delo umetnika ...

Najsvetejše ...
Pretrese me lepota znamenja ...

Jezus, ti si šel v svojem darovanju do konca ... jaz pa oklevam ... Oklepam se tega, kar mislim, da je moje ... Bojim se za ljudi, da jih izgubim ... Bojim se novih in novih ran ... Bojim se udarcev.
A ti si šel do konca ... iz ljubezni do nas ... iz ljubezni do mene ...
Verjamem?
Da, Gospod.
Verujem.

Pogled mi potuje k oltarju ...

Pretresena sem ... Ganjena ...

Pa to je to: Če pšenično seme umre, rodi obilo sadu ...
Pšenično seme mora umreti, če hoče roditi sad ...

Jaz se pa tako branim smrti ... Umrla sicer bi, a tako, na tak način, kot sem pripravljena jaz ...
Naj vendar spoznam tvojo voljo, Gospod.
Daj mi, da ljubim.

(Kapelo našega Gospoda, ki je v domu duhovnih vaj pri Svetem Jožefu v Lj., si je zamislil Robi Dolinar, moj rojak.
Dodajam povezavo o nagradi, ki jo je prejel umetnik. )