Vsem dosegljiva navadna regačica - plevel ali kaj več?
Regačica (Aegopodium podagraria)
Regačica (Aegopodium podagraria) je avtohtona evropska rastlina in je zelo razširjen in za marsikoga okusen, vsekakor pa popolnoma užiten in tudi zdrav plevel. Rimljani so regačico gojili kot zelenjavo. Tisočletje in pol zatem je še kar imela tako vlogo zelenjave kot tudi zdravilne rastline; njeno latinsko ime pove o tem, da so jo včasih uporabljali kot pomoč proti podagri (putiki, protinu). Potem pa so precej pozabili nanjo.
Jaz sem jo seveda opažala, pri pletju sem jo populila in to je bilo to. Ni bila sicer neprijeten plevel, saj ne bode ali peče, na otip je prav "prijetna", toda kaj več mi pa ni pomenila.
Potem se je pa zgodilo en dan, da se je ena mimomojegavrtaidoča sprehajalka ustavila in sva se pogovarjali vse mogoče, predvsem o zdravju iz vrta.
In ona mi je poimenovala plevel, ki je rasel okoli mene in ki ga po imenu nisem še niti poznala. Sicer regačico ponekod imenujejo kozja noga ali samojeja.
Sprehajalka je povedala, da je bila na neki delavnici (s Cortesejem), kjer so delali namaz s skuto. Vanjo so sesekljali vse mogoče rastline, med drugim tudi regačico.
Odtlej regačico uporabljam tudi jaz, kakšno rastlinco pojem spotoma med delom v vrtu (pride čisto prav, je resnično sveža, okus pa meni ni najbolj všeč!), kdaj pa kdaj naredim namaz za na kruh, včasih jo dodam v solato, najpogosteje pa jo dam v sadnozelenjavne sokove. Lahko se jo tudi kuha kot špinačo, dodaja v juhe in še kaj.
Raste na vrtovih (težko se regačico izkorenini, a nič hudega, kajne!), na travnikih, na gozdnih robovih, ob poteh, med grmovjem ...
Že zelo zgodaj pomladi lahko nabiramo mlade, še nekoliko zaprte liste s krhkimi stebelci vred, ki običajno posamezno poganjajo iz tal.
Nabiramo tudi stebelne poganjke, popke in cvetove, pa tudi že razvite liste. Regačico imamo pri roki od zgodnje pomladi do pozne jeseni, najbolj uporabna je seveda sveža.
Lahko pa liste in cvetove tudi posušimo in shranimo v zaprtih steklenih kozarcih. Uporabljamo jih podobno kot luštrek ali zeleno, na primer za juho.
Poleg obilo vitamina C in A vsebuje veliko rudninskih snovi in mikroelementov, čreslovine, grenčine.
Omenila sem že to, da so jo včasih uporabljali pri težavah s putiko.
Sicer pa regačica spodbuja tako prebavo kot tudi izločanje vode in učinkuje poživilno. To ne preseneča, saj je iz družine kobulnic (komarček, zelena, korenje, pastinak in druge, ki imajo vse bolj ali manj spodbuden učinek na prebavo in zdravo počutje sploh). Regačica je tako kot drugi užitni pleveli precej bogatejša z rudninami in vitamini kot gojena zelenjava, med katero raste.
Začimbna omaka z regačico
Pripravimo jo podobno kot omako s čemažem ali drugimi aromatičnimi rastlinami, bodisi divjimi ali gojenimi. Mlade regačičine liste narežemo, damo v mešalno posodo ter brez kakršnih koli dodatkov zmešamo s paličnim mešalnikom; pri tem uporabimo načelo postopnosti in vztrajnosti. Nato goščo s tekočino vred zmešamo z dovolj oljčnega olja, da nastane gosta, a ne tekoča zmes. Na pol litra mešanice dodamo 1 do 2 žlički soli, dobro premešamo ter omako nadevamo v steklene kozarčke; pri tem pazimo, da ne nastajajo zračni mehurčki. Zapremo ter shranimo na hladnem; dobro se ohrani v kleti ali v shrambi. Z omako začinjamo zelo raznovrstne jedi, od krompirjevih in zelenjavnih do mesnih.
Sadna solata z regačico
Tu je vse dovoljeno, dokler je le sadja in regačice kaj. Torej na globok krožnik ali v skledo narežimo sadje, ki je pri roki, na primer lanska jabolka in letošnje jagode, dodamo malo orehov in dovolj mladih listov regačice. Niti ne zabelimo, a zato okrasimo s cvetovi, bodisi užitnih samoniklih ali gojenih rastlin.
Regačica z zemeljskimi oreški
Začimbne arome regačice se zelo dobro skladajo z oreški in stročnicami vseh vrst, zato je za začetek dovolj že, da damo mlade liste na krožnik, pritresemo te ali one oreške ter se veselo spravimo na lačno delo. Nič manj učinkovito okusna niso kuhana semena raznovrstnih stročnic, od fižola in čičerike do leče in zemeljskih oreškov. V slednjem primeru si preskrbimo surova oluščena semena, ki jih namočimo za nekaj ur ter skuhamo, da se zmehčajo, običajno je dovolj 15 do 20 minut kuhanja. Nato jih odcedimo (tekočino uporabimo za pripravo katere druge jedi) in potresemo po regačici. Okrasimo s tem ali onim cvetjem ter zabelimo ali ne. Po želji tudi malo posolimo, potrebno pa ni.
Čaj in obkladki in dodatki kopeli
Iz cvetoče zeli pripravimo čaj tako, da 2 čajni žlički mladih listov ali zeli prelijemo s skodelico vroče vode. Čaj pomaga tako proti protinu, revmatizmu kot sklepnemu revmatizmu. Na dan lahko popijemo do 2 skodelici čaja. Iz korenine in listov pripravljamo dodatek h kopelim. Obkladki pomagajo pri vnetjih prstnih sklepov na rokah in nogah ter hladijo in blažijo bolečine.
Viri:
http://www.delo.si/clanek/104060
http://zdravplanet.blogspot.com/2008/11/regaica-navadna-aegopodium-podagraria.html
Jaz sem jo seveda opažala, pri pletju sem jo populila in to je bilo to. Ni bila sicer neprijeten plevel, saj ne bode ali peče, na otip je prav "prijetna", toda kaj več mi pa ni pomenila.
Potem se je pa zgodilo en dan, da se je ena mimomojegavrtaidoča sprehajalka ustavila in sva se pogovarjali vse mogoče, predvsem o zdravju iz vrta.
In ona mi je poimenovala plevel, ki je rasel okoli mene in ki ga po imenu nisem še niti poznala. Sicer regačico ponekod imenujejo kozja noga ali samojeja.
Sprehajalka je povedala, da je bila na neki delavnici (s Cortesejem), kjer so delali namaz s skuto. Vanjo so sesekljali vse mogoče rastline, med drugim tudi regačico.
Odtlej regačico uporabljam tudi jaz, kakšno rastlinco pojem spotoma med delom v vrtu (pride čisto prav, je resnično sveža, okus pa meni ni najbolj všeč!), kdaj pa kdaj naredim namaz za na kruh, včasih jo dodam v solato, najpogosteje pa jo dam v sadnozelenjavne sokove. Lahko se jo tudi kuha kot špinačo, dodaja v juhe in še kaj.
Raste na vrtovih (težko se regačico izkorenini, a nič hudega, kajne!), na travnikih, na gozdnih robovih, ob poteh, med grmovjem ...
Že zelo zgodaj pomladi lahko nabiramo mlade, še nekoliko zaprte liste s krhkimi stebelci vred, ki običajno posamezno poganjajo iz tal.
Nabiramo tudi stebelne poganjke, popke in cvetove, pa tudi že razvite liste. Regačico imamo pri roki od zgodnje pomladi do pozne jeseni, najbolj uporabna je seveda sveža.
Lahko pa liste in cvetove tudi posušimo in shranimo v zaprtih steklenih kozarcih. Uporabljamo jih podobno kot luštrek ali zeleno, na primer za juho.
Poleg obilo vitamina C in A vsebuje veliko rudninskih snovi in mikroelementov, čreslovine, grenčine.
Omenila sem že to, da so jo včasih uporabljali pri težavah s putiko.
Sicer pa regačica spodbuja tako prebavo kot tudi izločanje vode in učinkuje poživilno. To ne preseneča, saj je iz družine kobulnic (komarček, zelena, korenje, pastinak in druge, ki imajo vse bolj ali manj spodbuden učinek na prebavo in zdravo počutje sploh). Regačica je tako kot drugi užitni pleveli precej bogatejša z rudninami in vitamini kot gojena zelenjava, med katero raste.
Začimbna omaka z regačico
Pripravimo jo podobno kot omako s čemažem ali drugimi aromatičnimi rastlinami, bodisi divjimi ali gojenimi. Mlade regačičine liste narežemo, damo v mešalno posodo ter brez kakršnih koli dodatkov zmešamo s paličnim mešalnikom; pri tem uporabimo načelo postopnosti in vztrajnosti. Nato goščo s tekočino vred zmešamo z dovolj oljčnega olja, da nastane gosta, a ne tekoča zmes. Na pol litra mešanice dodamo 1 do 2 žlički soli, dobro premešamo ter omako nadevamo v steklene kozarčke; pri tem pazimo, da ne nastajajo zračni mehurčki. Zapremo ter shranimo na hladnem; dobro se ohrani v kleti ali v shrambi. Z omako začinjamo zelo raznovrstne jedi, od krompirjevih in zelenjavnih do mesnih.
Sadna solata z regačico
Tu je vse dovoljeno, dokler je le sadja in regačice kaj. Torej na globok krožnik ali v skledo narežimo sadje, ki je pri roki, na primer lanska jabolka in letošnje jagode, dodamo malo orehov in dovolj mladih listov regačice. Niti ne zabelimo, a zato okrasimo s cvetovi, bodisi užitnih samoniklih ali gojenih rastlin.
Regačica z zemeljskimi oreški
Začimbne arome regačice se zelo dobro skladajo z oreški in stročnicami vseh vrst, zato je za začetek dovolj že, da damo mlade liste na krožnik, pritresemo te ali one oreške ter se veselo spravimo na lačno delo. Nič manj učinkovito okusna niso kuhana semena raznovrstnih stročnic, od fižola in čičerike do leče in zemeljskih oreškov. V slednjem primeru si preskrbimo surova oluščena semena, ki jih namočimo za nekaj ur ter skuhamo, da se zmehčajo, običajno je dovolj 15 do 20 minut kuhanja. Nato jih odcedimo (tekočino uporabimo za pripravo katere druge jedi) in potresemo po regačici. Okrasimo s tem ali onim cvetjem ter zabelimo ali ne. Po želji tudi malo posolimo, potrebno pa ni.
Čaj in obkladki in dodatki kopeli
Iz cvetoče zeli pripravimo čaj tako, da 2 čajni žlički mladih listov ali zeli prelijemo s skodelico vroče vode. Čaj pomaga tako proti protinu, revmatizmu kot sklepnemu revmatizmu. Na dan lahko popijemo do 2 skodelici čaja. Iz korenine in listov pripravljamo dodatek h kopelim. Obkladki pomagajo pri vnetjih prstnih sklepov na rokah in nogah ter hladijo in blažijo bolečine.
Viri:
http://www.delo.si/clanek/104060
http://zdravplanet.blogspot.com/2008/11/regaica-navadna-aegopodium-podagraria.html
Galerija (3)
Teta PehtaMati NaravaŽlička zdravja
AK
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje
