Vsakdan "majhnega" človeka
Utrinki iz življenja preprostih ljudi, ki jih je življenje tesno oželo ...
Denar res ni vse, omogoči pa večjo izbiro. To sem prebrala v knjigi Bogati očka, revni očka. Razlaga o financah, o tveganju za zaslužek. Vse bolj se mi zdi, da je tudi posel, zaslužek ena sama velika loterija, las vegas preživetja. Dobijo le tisti, ki upajo tvegati. In ko vse izgubijo, ponovno tvegajo in kdaj pa kdaj dobijo in živijo udobno od svojega tveganja. Redki vedno dobijo.
Jst nisem pametna, nisem bogata, ne znam služiti denarja s tveganjem, sem pa ena tistih, ki želijo dodati svoj kamenček v mozaiku, da bi lahko preživela. Sebe in svojo družino. Pa je to očitno vedno bolj premalo. Sem ženska, zato sem avtomatsko podplačana. Moški na mojem mestu bi zaslužil več. Torej sem obsojena na životarjenje. Ostaja mi hrepenje, večno neizpolnjeno hrepenenje. Da bi lahko bila boljša, da bi lahko zaslužila več in bolje poskrbela za svoje. Vidim pa, da včasih še tega, kar jim nudim, ne znajo ceniti. Ker očitno premalo cenim tudi sama. Vrtim se kot maček, ki lovi svoj rep.
Ponižanje je boleče, pa vendar, tudi tukaj se učim ponižnosti in da vsega pač ne zmorem sama. Ker imam družino, se vedno znova odločam med družino in kariero. Ker plača in delo ter priznanje mojega dela je vendarle odvisno tudi od moje prisotnosti - v službi ali doma.
Galerija (1)
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje
