Vrtel sem samega Boga!
Te dni sem se ob pogovorih o Bogu spomnila na tale dogodek:
Te dni sem se ob pogovorih o Bogu spomnila na tale dogodek:
Mali na igrišču navdušeno vrti prazen vrtiljak in pametno ugotovi: "Vrtel sem samega Boga!"
Ko njegova sestra to meni pripoveduje, Mali sliši in začne razlagati: "A veš, na vrtiljaku ni bilo ljudi, bil je prazen, pravzaprav v resnici ni bil prazen, saj je Bog povsod! Tudi na vrtiljaku. In jaz sem ga vrtel!"
Pomislim: "Kako neki ljudje sukamo Boga!"
Mali pa nadaljuje: "A veš, mama, kako je Bog lahek! Če ni ljudi zraven, je vrtiljak lahek!"
(Pomislim, kako težki smo ljudje!)
Ko njegova sestra to meni pripoveduje, Mali sliši in začne razlagati: "A veš, na vrtiljaku ni bilo ljudi, bil je prazen, pravzaprav v resnici ni bil prazen, saj je Bog povsod! Tudi na vrtiljaku. In jaz sem ga vrtel!"
Pomislim: "Kako neki ljudje sukamo Boga!"
Mali pa nadaljuje: "A veš, mama, kako je Bog lahek! Če ni ljudi zraven, je vrtiljak lahek!"
(Pomislim, kako težki smo ljudje!)
Včasih imam občutek, da kakšni ljudje živijo v prepričanju, da "imajo" Boga (si ga lastijo) ... mislijo, da ga popolnoma poznajo, da vedo vse o njem ... celo da ga (lahko) komandirajo in mu ukazujejo ... ga vrtijo, ne tako kot moj otrok: na gugalnici, pač pa ga vrtijo okoli prsta ...
Koliko da misliti tudi to, kako je vrtiljak lahek, če ljudi ni zraven ... če je samo Bog!
Torej ... morda ... če smo ljudje zelo podobni Bogu, smo lahki ... v dobrem pomenu lahki, ne le prazne glave in lahkotnega gledanja na svoja slaba dejanja, temveč lahki zato, ker skušamo čimprej popraviti slabo, ki ga naredimo ... oz. se trudimo delati dobro ... in potem smo res lahko lahkega srca ... mirni, zadovoljni ...
Galerija (2)
Bistre glaviceZlate nitkeLuč sveta
AK
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje
