Vrane so včasih prav agresivne
Narava in zdravje29. junij 20145233 branj

Vrane so včasih prav agresivne

Pred kratkim sem skozi okno neke hiše videla, kako se je vrana divje spustila na neko gospo, ki je prečkala dvorišče. Spomnila me je na to, kaj se je pred letom ali dvema zgodi


Pred kratkim sem skozi okno neke hiše videla, kako se je vrana divje spustila na neko gospo, ki je prečkala dvorišče. Spomnila me je na to, kaj se je pred letom ali dvema zgodilo meni:

Mislila sem, da so me napadli krokarji. Vsekakor je bilo, kar ej bilo, tako na hitro, da nisem mogla dobro videti, kdo je nad menoj kot vojaško letalo.

Iskala sem svojega malega potepuha (beri: najmlajšega sina!) in tako prišla pod češnjo, ki raste v parku pri našem bloku.


No, tale ptiček na našem balkonu je pa prav prijazen!


In kar naenkrat zaslišim kričanje krokarjev in kot strela z jasnega se spusti eden name - kot bi letalo pristajalo na letališču. S kremplji me podrsa po glavi.
Jaz seveda le debelo gledam, čisto sem presenečena. A v trenutku se name spusti drugi krokar!
Hitro mi je jasno, da si češnjo z zorečimi sadeži lastijo krokarji! Pa saj jim nisem šla pulit plen iz kljunov!
Ker s pogledom iščem dol v atrij, če je naš potepuhec tam, se ne premaknem.
Kar pa krokarjem sploh ni všeč. Še en polet name, še enkrat s kremplji skozi mojo frizuro.
In še enkrat!
"Pejte se solit, jaz sem čisto miroljubna!" sem si mislila. In se odpravila stran - in tista dva krokarja sta poletavala okrog mene kot vojni letali. Naenkrat dol in potem stran. In spet name. In kako sta kričala!
Deklici, ki je šla mimo, sem rekla: "Pazi se!"
Dejansko bi takale ptica lahko človeka celo skljuvala!
Le zakaj?
Zaradi češenj?
In me je kar groza ob misli, kako bi se lahko spravile te velike ptice nad majhne otroke. Sredi mesta pa ptice roparice.
Ko sem to povedala eni osebi, sem zvedela, da so krokarji (morda vrane?) prav poškodovali enega odraslega fanta, tako da je moral poiskati zdravniško pomoč (šivali so ga; mene lasje varujejo).
In ena prijateljica mi je rekla, da se je vanjo enkrat zapodila cela jata golobov. In še nekdo mi je povedal o prijatelju, ki so mu po napadu vran šivali kožo na glavi.

Kaj je to - kakšna "čudna luna" ali kaj? Se živali v svojem življenjskem okolju čutijo ogrožene od ljudi? V čigavem okolju?
Čigavo okolje je pravzaprav mesto, in čigav je manjši park ob našem bloku?
Zakaj se čutijo krokarji ogroženi/e ob ljudeh / od ljudi? Od več ljudi sem slišala, da vrane odnesejo odrasle ptice, vrabce in druge. Spraznijo gnezda drugim pticam, celo velikim.

Je morda vran res preveč? Malo sem "raziskovala", saj mi je nekdo rekel, da so vrane naselili, da bi pregnale golobe, ki da jih je v Ljubljani preveč. Ne vem, če je v tem kaj resnice. Vsekakor pa zdaj vem, da so vrane zaščitene. Vsaj del leta so zaščitene.

In te zaščitene ptice ogrožajo druge ...

...............

Nekaj mnenj s foruma:

- Problem je v tem, da je vrana zaščitena vrsta in se je zaradi tega množično zaredila širom Slovenije. Ker pa je to ena pametnejših živali, je kaj hitro ugotovila da, ja v mestih življenje mnogo bolj lagodno, kot pa na podeželju. (iz istega razloga tudi Štajerci in Dolenjci migrirajo v Ljubljano )
Sicer pa (kar se vran tiče seveda), jaz to uspešno rešujem z zračno puško
.

- Ne vem morda bi jih bilo potrebno nekaj narediti nezmožnih za valjenje jajc. Da bi se zarod zmanjšal. Načeloma sem proti pobijanju katere koli vrste živali, vendar razumem, da, če delajo škodo jo skupijo. Mislim, da bi morali naravovarstveniki poskrbeti za ta problem.

- Vrane so čedalje večji problem, ki bi se ga morala lotiti politika. Lovci so pri tem nemočni, ker v mestih ne smejo loviti, zakonodaja ne omogoča nekaterih ukrepov, ki bi bili efikasni pri boju proti vranam. V tujini uspešno uporabljajo velike kletke kjer se ulovijo žive, ter jih nato preselijo ali pokončajo.
Pa še to: vrana ne more ujeti in ubiti odraslega zdravega ptiča, lahko pa pokonča mladiče, ki še ne morejo leteti, saj je uspešna pri plenjenju gnezd. Tudi pri nas za bežigradom so uničile veliko gnezd kosov in drugih ptic.

- Naravo je treba pustiti pri miru, pa je. Ni treba urejati že urejenega. Pobili smo naravne sovražnike, zdaj pa debelo gledamo.

- Hm ... Naravni sovražniki vrane pa so ???
No ja, mislim, da pri vranah problem ta, da imajo v mestih idelane pogoje za prehranjevanje in za razmnoževanje, medtem ko njihovi naravni sovražniki ne hodijo v mesta ...
Dejansko pri tem problemu je največji problem v tem, da vrane niso več samo del narave, ampak so se prilagodile življenju v mestu (to pa ni več narava).

- Točno to. Nobenega naravnega sovražnika nimajo in zato so se tudi tako razmnožile. Postale pa so množični morilci manjših vrst ptic, ki jih je čedalje manj v Ljubljani. Žalostno je, da se nihče od pristojnih ne gane, čeravno sem zasledil pred kakšnima dvema mesecema na tv pri tedniku resen strah pred temi ptiči, kajti baje, da pikirajo tudi na ljudi.

- Se strinjam. Vendar imajo nekatera mesta po svetu za to posebno izurjene sokole, ki skrbe, da se golobi, vrane in podobna perjad ne bi preveč namnožile. Pri nas pa so okoljevarstveniki zagnali celega hudič, ko so na Brniku uporabljali dresirane sokole za odganjanje ptic, ki so ogrožale letalski promet.S svojim egoističnim posegom v prostor je človek porušil normalno stanje, tako da so vrane v okolju popolnoma prevladale.
Zaradi tega je sedaj on zavezan zagotavljati življenski prostor vsem vrstam, ki jim je s svojim požrešnim posegom uničil normalne življenske razmere.

- Preseljevanje vran na deželo je nonsens, tudi tam jih mrgoli in ustvarjajo monolitno pustinjo.
Žal bo moral vrane pobiti, da ne bo odgovoren za izumrtje celih vrst v posameznih okoljih

- Tole z vranami je značilen primer uničevanja naše biodiverzitete; največ škode sicer naredijo tujerode invazivne vrste.

http://www.delo.si/novice/slovenija/vrane-v-ljubljani-vsako-leto-napadejo-tudi-nekaj-ljudi.html

http://www.delo.si/druzba/panorama/vrane-so-napadalne-in-vrescave-le-v-casu-gnezdenja.html

http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=forum&op=viewtopic&mode=viewtopic&topic_id=39050&forum=113&start=0

Galerija (1)

Mati NaravaŽivalceBlagor ubogim v duhu
AK

Ana Kos

Avtorica bloga Sol Zemlje