Vpliv glasbe na živa bitja - smo ljudje kaj podobni rastlinam?
Te dni sem se spomnila na Vivaldijevo Pomlad in potem sem poslušala razne tako ljube melodije in nekje ujela delček
Te dni sem se spomnila na Vivaldijevo Pomlad in potem sem poslušala razne tako ljube melodije in nekje ujela delček Vltave in ta mi je priklical lepe spomine na osnovno šolo in glasbo ... in potem sem kar poslušala Smetano in njegovo Vltavo in druge skladbe.
Ob delu v stanovanju sem potem poslušala razne melodije ... rada imam tišino in v njej le "naravne" zvoke, ptičke, ropot in razne glasove ljudi ... a včasih mi tako dobro dene glasba. Pred kratkim sva se z eno bližnjo pogovarjali o glasbi. Rekla je, kako trpi ob marsikakšni sodobni glasbi. Pa sem se spomnila na to, kako me je pred leti nagovorilo nekaj o glasbi in rastlinah, o povezanosti rastlin z glasbo!
Poznam le delčke knjige Skrivnostno življenje rastlin. Eden od teh delčkov se nanaša na to, kako se rastline odzivajo na glasbo. Kar je meni dalo zelo veliko misliti. In se mi zdi zelo prepričljivo!
Recimo da pri glasbi ne gre samo za to, kar nam je všeč in kar nam ni ...
Prav tako kot tudi za uravnovešeno prehrano včasih ni dovolj (vedeti) samo to, kaj (kar) je komu všeč ...
Prav tako morda človek brez vsake izobrazbe težko realno oceni umetniška dela, knjige - s stališča umetnosti - pa slike, arhiterturne pojave, glasbena dela.
Ali se lahko vedno zanesemo le na svoj občutek? Ogromno govorimo o lastni vesti, o lastnem občutku, intuiciji ...
Pa so to res občutki, ki izhajajo iz zdravega jedra?
Ali se lahko vsak človek popolnoma zanese na svoj občutek?
Zasvojen človek recimo bo verjetno začutil mnogo občutkov, ki bodo zahtevali izpolnitev želje po tistem, kar njegovo telo ali duh ali oboje potrebuje ...
No, jaz sem se zavestno učila o glasbenem področju. No, ne znam veliko, nekaj pa.
Prav tako kot tudi za uravnovešeno prehrano včasih ni dovolj (vedeti) samo to, kaj (kar) je komu všeč ...
Prav tako morda človek brez vsake izobrazbe težko realno oceni umetniška dela, knjige - s stališča umetnosti - pa slike, arhiterturne pojave, glasbena dela.
Ali se lahko vedno zanesemo le na svoj občutek? Ogromno govorimo o lastni vesti, o lastnem občutku, intuiciji ...
Pa so to res občutki, ki izhajajo iz zdravega jedra?
Ali se lahko vsak človek popolnoma zanese na svoj občutek?
Zasvojen človek recimo bo verjetno začutil mnogo občutkov, ki bodo zahtevali izpolnitev želje po tistem, kar njegovo telo ali duh ali oboje potrebuje ...
No, jaz sem se zavestno učila o glasbenem področju. No, ne znam veliko, nekaj pa.
Včasih učiteljice in vzgojiteljice ponujajo otrokom mešanico raznih glasbenih zvrsti, raje več sodobne glasbe kot klasične. Sploh je ponekod nekako veljalo, da se človek ob moderni glasbi sprosti. Ena od učiteljic je rekla, da se zdivja, znori - in tako sprosti ... Tako je tudi otroke v 3. ali 4. razredu na šolskem taboru (preživetje v naravi) peljala v disko ...
Jaz sem pa večkrat imela občutek, da morda človek divja, vendar da zdivja in umiri se pa ne. Vsaj ne globoko v sebi. Umiri se kvečjemu s stališča telesa - je utrujen in potem miruje. A nekako se mi zdi, da divja glasba ne prinese pravega miru v človeka, v njegovo srce.
Večkrat sem imela občutek, da se človek sprosti in spočije ob klasični glasbi, sploh velja za to "dober" Mozart, npr: Mala nočna glasba.Jaz sem pa večkrat imela občutek, da morda človek divja, vendar da zdivja in umiri se pa ne. Vsaj ne globoko v sebi. Umiri se kvečjemu s stališča telesa - je utrujen in potem miruje. A nekako se mi zdi, da divja glasba ne prinese pravega miru v človeka, v njegovo srce.
Po moje pri glasbi ne gre samo za to, ali nam (nekaj) paše ali ne, temveč za več. Prav tako kot nam morda paše ne vem katera pijača, pa v resnici v nobenem primeru ni zdrava! Kakšna druga pa je zdrava, ne glede na to, ali nam paše ali ne.
Torej po moje gre za veliko več kot samo za paše in ne paše.
Če gremo poslušat neko predavanje, pa nam ni všeč, se morda mirno izključimo in mislimo kaj svojega ... brez škode za kogarkoli. Tudi kaj drugega lahko mirno izključimo, če hočemo. Morda sicer pride kaj v podzavest (petje, recimo) - čeprav aktivno ne poslušamo.
Prav tako lahko pride v podzavest kaj slabega, čeprav aktivno ne poslušamo. Zelo zanimiva so spoznanja o(b) subliminalnih sporočilih (podtaknjenih, ki so nekako vrinjena v tisto, kar mislimo, da imamo ... kot bi nekdo podtaknil v hrano nekaj, česar ne pričakujemo v njej, recimo da bi bolniku s celiakijo vmešali v hrano malo navadne moke - z glutenom -, on tega ne bi vedel - njegov organizem bi pa burno odreagiral ... tako je mogoče kaj podtakniti v hrano - in subliminalna sporočila v glasbi so tudi taka ... podtaknjena.
Ampak recimo da je to druga tema, morda se kdaj posebej razpišem o tem. (In hkrati se lahko vprašamo tukaj o moči misli ... verjeti v nekaj ... zaupati ... Nam škoduje strupena hrana, nam škoduje "strupena" glasba, če verjamemo, da je dobra?)
No, in kaj iz knjige Skrivnostno življenje rastlin mi je tako dalo misliti, da sem si tisto verjetno zapomnila za zmeraj?
Tole: Naredili so poizkus s štirimi enakimi rastlinami, no, rastlinami iste vrste. Posadili so jih v enake posode z enako zemlje, jim omogočili enake razmere (hrana, voda, svetloba) ... le ena razlika je bila: vsaki rastlini so dali drugačne pogoje glede tišine oz. glasov ...
Tako je prva rastlina rasla ob aparatu, ki je stalno "izvajal" rock, druga rastlina je rasla ob klasiki, tretja je rasla ob jazzu, četrta pa v tišini oz. brez glasbe.
Zanimiva so bila opažanja: rastlini ob jazzu in v tišini sta podobno rasli, ni bilo čutiti razlike. Medtem ko pa sta preostali rastlini reagirali čisto ekstremno: Tista ob klasiki je rasla proti "proizvajalcu glasbe", stegnila se je okrog njega in ga ovila! In tista ob rocku je bežala stran od izvora glasbe, rasla je stran in - umrla ...
Kaj pa če smo mi vsaj malo podobni rastlinam?
Verjamem, da smo.
A mogoče znamo čutiti, kaj res čutimo?
Zelo zanimivo tukaj: Skrivnostno življenje rastlin
Galerija (1)
Kepa soliMati NaravaLjudje med seboj
AK
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje
