Voda iz plastenk je nevarna zdravju!

Vsepovsod, tudi pozimi - na kakšnem predavanju, sestanku -, vidim ljudi s plastenkami in "flaškami". Sama vode ne nosim s seboj, razen če grem kam za dlje časa in če tam ne bo pitne vode (iz vodovoda, studenca ...)

Včasih se mi zdi, da je pitje (MORAŠ popiti na dan toliko in toliko tekočine!) nekakšna manija. So res tako manj zdravo živeli ljudje včasih, ki gotovo niso šteli, koliko tekočine so dnevno "pospravili"? Po moje ne. Smo pač bili včasih žejni.
Gotovo je pitje povezano tudi s slanostjo hrane, ki jo uživamo. Če jemo slano, smo pač bolj žejni.
Po moje zdravo telo samo narekuje, koliko naj popijemo. (No, moje mnenje.)
O tem, koliko je res potrebno popiti, še en resničen primer: En človek je iskal pomoč na urgenci, imel je take znake, da so posumili na nekaj resnih bolezni, vendar je bila čudna raven enega od elementov, zdi se mi, da je šlo za kalij (nisem gotova): da ga skoraj ni bilo.
No, in potem so izvedeli, da je bolniku naročil njegov zdravnik, naj čim več pije. In bolnik je vzel navodilo zelo zares: v enem dnevu je popil 11 litrov vode - in pristal na urgenci.

Kako se spominjam tega, kako sem kot otrok pešačila dve uri daleč ... kako je bilo vroče ... Pa sem poiskala vsak studenec, ki je bil v bližini, večkrat smo se otroci vlegli kar ob potok na trebuh in pili naravnost iz njega.
Zdaj gremo večkrat po vodo k studencu, že zato, da dobimo neklorirano vodo (znanka, ki je strokovnjakinja za kemijo, je rekla, da imamo Ljubljančani res dobro vodo). Vendar je ne nalijemo v plastenke (tako kot smo včasih), temveč v steklenice (razen izjemoma, npr. za v gore ali za na šolske izlete).

Preiskave kažejo, da voda iz plastenk sploh ni zdrava. Vanjo se iz plastike izloča bisfenol A (BPA). No, bisfenol A najdemo tudi tudi drugje, npr. v posodah za shranjevanje hrane, v zmeseh za zobne zalivke, v prahu po hiši in celo v stekleničkah za dojenčke.
Raziskava, objavljena v septembrski izdaji Journal of the American Medical Association, je zajela veliko število odraslih Američanov in merila vzorce njihovega urina in povezanost z nekaterimi kroničnimi boleznimi. Znanstveniki so ugotovili, da je bilo v urinu 90 % testiranih prisotna snov bisfenol A. Ta pa povzroča kardiovaskularne bolezni, diabetes tipa 2 in nepravilne koncentracije jetrnih encimov.
Ameriški raziskovalci so analizirali vode, ki so na voljo v njihovih prodajalnah. Ugotovili so, da se pravzaprav v ničemer ne razlikujejo od tiste iz mestnega vodovoda. Z laboratorijskimi preiskavami so pobliže pregledali vzorce desetih vod in v njih odkrili kar 38 škodljivih snovi. V vodah so našli številne bakterije, kofein, najrazličnejše sestavine zdravil proti bolečinam, sledi umetnih gnojil, kemikalije, ki se uporabljajo pri proizvodnji plastike, pa tudi radioaktivni stroncij.

Poleg tega je pitje iz plastenk neekološko. In tudi neekonomsko.
Če bi vsak Slovenec na dan spil le eno plastenko vode, bi v enem letu porabili kar 415 000 sodčkov nafte. Tej količini nafte pa moramo prišteti še fosilna goriva, ki so jih porabili, ko so vodo polnili, prevažali, jo hladili najprej v trgovini in nato še v domačem hladilniku. Energija pa se porablja tudi pri komunalnem odvozu plastenk in pri morebitnem recikliranju.
S pitjem iz plastenk po nepotrebnem ustvarjamo odpadke in tako še dodatno obremenjujejmo naše okolje. Na dan je namreč odvrženih okoli 40 milijonov plastenk. Poleg tega je izjemno problematična proizvodnja plastičnih steklenic. Na leto se v ta namen porabi več kot 1,5 milijona sodčkov nafte, kar je dovolj goriva za približno 100.000 avtomobilov.
Za proizvodnjo plastenk se porabi izredno veliko fosilne energije. Za izdelavo tipične enolitrske plastenke, zamaška in ostalega pakiranja porabimo okrog 3.4 mega joulov energije. In če sodček nafte v sebi hrani okrog 6000 mega joulov energije, potem iz enega sodčka nafte naredimo okrog 1760 enolitrskih plastenk.
In še ironija: Za en liter ustekleničene vode proizvajalci tekom delovnega procesa porabijo kar tri litre vode, ki potem bolj ali manj onesnažena končala kot odpadna voda.
S kupovanjem vode v plastenkah podpiramo proizvodnjo plastenk in s tem povečujemo delež CO2, ki se spusti v ozračje ob proizvodnji plastenk.

Znane tovarne pogosto slišijo očitek, da črpajo vodo iz pipe in jo le nekajkrat pretočijo skozi filtre ter ustekleničijo (kje neki črpajo vodo, ki jo "stekleničijo" (plastificirajo?) v ljubljanskem Unionu? Poleg tega se v to vodo iz embalaže izloči bisfenol.
Le oglaševanje nam je vcepilo v zavest, da je pitje vode iz plastenk bolj zdravo kot pitje vode iz pipe.
Raje pijmo vodo iz pipe. Lahko jo filtriramo sami.
V Sloveniji je le malo področij, kjer voda ni pitna!
(Strokovni podatki po Katji Benčina.)

Slap Sopota