Videla sem Kristusov obraz

gledam tvoj obraz.
milina raztaplja
tvoje oči.
vprašam se,
kdo si ti
in kdo sem jaz.

se le meni zdi,
da ti drobni biseri
svetijo se
v kotičkih oči?
da tiha žalost iz njih sije,
da me tvoja nežnost
vso ovije?

podarjaš mi trenutek nebes.

nežna sem zate,
zmehčana,
v srce, prej tako trudno,
milost lije.
čutim,
kot da me angeli nosijo.
ni čez moje oči več grenkih črnih zaves,
mogočno zaživim zlat trenutek nebes.
ne jočejo več moje oči,
ne prosijo.

...

pogled je zasijal,
ves svet stoplil.

vem, kristus,
tvoj obraz je bil.