Vesoljni potop
Danes, ko ravno dežuje, pa ponujam tukaj malo dobre volje - in hkrati tudi premisleka - s sporočilom, ki je do mene prišlo po elektronski pošti. Saj verjetno poznate
Danes, ko ravno dežuje, pa ponujam tukaj malo dobre volje - in hkrati tudi premisleka - s sporočilom, ki je do mene prišlo po elektronski pošti.
Saj verjetno poznate svetopisemsko zgodbo o vesoljnem potopu in Noetovi barki.
In kako bi bilo to sedaj, v teh časih?
Pravzaprav nam zgodba lahko prinese smeh, a ne samo to, prinese tudi misli, kam smo danes prišli, v obdobje birokracije, ko brez posebnega dovoljenja človek že skoraj ne sme na stranišče
.
Torej prejeto sporočilo:
Po dolgih letih je Bog ponovno pregledal Zemljo. Ljudje so postali pokvarjeni in nasilni.
Zaradi tega je Bog sklenil, da jih bo uničil, tako kot jih je že nekoč, pred veliko leti, tako da bo ponovno izvedel vesoljni potop.
In tako reče Bog Noetu: "Noe, izdelaj ladjo iz cedrovine tako kot takrat: 300 komolcev dolgo, 50 komolcev široko in 30 komolcev visoko. Ker se ljudje iz prejšnjih izkušenj niso nič naučili, želim Zemljo uničiti z vesoljnim potopom. V barko vzemi s seboj tvojo ženo, tvoje sinove in njihove žene in od vsake živalske vrste po dva, moškega in ženskega spola. Čez pol leta ti bom poslal veliki dež."
Noetu to ni bilo pogodu: Kaj že spet? Ponovno bo 40 dni padal dež in 150 dni bo neprijetnih dni na vodi, skupaj z vsemi živalmi in brez televizije. Toda Noe je bil ubogljiv in je obljubil, da bo ubogal ukaz.
Po šestih mesecih so se nad Zemljo dvignili črni oblaki in je pričelo deževati.
Noe je sedel na svojem vrtu in jokal, ker še ni zgradil barke.
"Noe!" je zavpil Bog. "Kje imaš barko?"
Noe ga pogleda v nebo in pravi: "Gospod, bodi usmiljen!"
Bog ga vpraša: "Kje je barka, Noe?"
Noe si obriše solze in pravi: "Gospod, zakaj si mi to naredil? Najprej sem šel na občino in zaprosil za gradbeno dovoljenje. Na občini so bili prepričani, da želim zgraditi nekakšen hlev za ovce. Niso razumeli načrta in oblike projekta, absolutno pa niso verjeli, da bo to barka. Zaradi tvojih izmer so bili zmedeni, saj nihče ni vedel, kako dolg je komolec, pa je moj arhitekt moral pripraviti nov načrt. Potem so prošnjo za gradbeno dovoljenje najprej odklonili, ker ladjedelništvo v naselju ni dovoljeno. Ko sem končno našel pravi kraj, so nastali novi problemi.
Zdaj je najbolj pereč problem, ali barka potrebuje varnostna vrata, napravo za gašenje požarov in cisterno za vodo. Toda, ko sem jim obrazložil, da bo priteklo veliko vode in da za gašenje požarov ne bo potrebna cisterna, so me odpeljali k psihiatru.
Zatem so mi iz mestne uprave sporočili po telefonu, da sicer lahko zgradim barko, da pa je moj problem, kako jo bom transportiral do najbližje reke.
To pač ni njihov problem, saj so zamenjali župana.
Poklical me je še drugi državni uslužbenec iz iste mestne uprave, ki je poudaril, da so zelo orientirani na stranke ter jim želijo ugoditi in me obenem opozoril, da lahko v EU in Bruslju zaprosim za stimulativna sredstva za ladjedelnico; tako sem moral vložiti prošnjo v osmih izvodih in v treh jezikih EU.
Prenehal sem z iskanjem cedrovine. Libanonska cedrovina se ne sme uvažati. Ko sem zatem v gozdu hotel kupiti les, so mi povedali, da je prepovedano podiranje dreves, saj tako predpisuje zakon. Menda to škoduje podnebju.
Poleg tega bi moral dokazati, da sem posadil enako število dreves, kot sem jih želel posekati. Ko sem jim razložil, da nikoli več ne bo takšne narave in da je neumestno posaditi nove rastline in drevesa, me je ponovno obiskal psihiater.
Tesarji, ki sem jih angažiral za graditev, so mi obrazložili, da bodo oni poskrbeli za drevesa. Toda oni so najprej apelirali na sindikat, le-ti pa so hoteli pripraviti tarifni dogovor. Ker pa se nismo zedinili, so začeli s stavko. Bog, če bi ti vedel, kako so današnji mojstri dragi. S čim naj jim to plačam?
Glede na kratek čas sem pričel s zbiranjem živali. V začetku ni bilo težko, vsaj dve mravlji sta še živi. Ko pa sem hotel prepričati dva tigra in dve ovci, da morajo zaradi višjih interesov nekaj časa živeti v miru, so poklicali iz Društva za zaščito živali in mi takoj povedali, da so proti takšnemu načinu čuvanja živali.
Bog, ali sploh veš, da potrebujem dovoljenje za transport živali po zakonih EU? Mi je že uspelo izpolniti 22. stran formularja, vendar zaenkrat ne vem, kaj na navedem kot cilj transporta.
Ali si vedel, da se npr. rogate živali v času parjenja ne smejo transportirati? Veš pa, da so jeleni stalno v tem obdobju, pa tudi bik ne razmišlja o ničemer drugem kot o parjenju.
Upam, da ti je jasno, da moram biti za transport zajcev pozoren na 43 različnih predpisov. Moj odvetnik pravkar preverja, kako je z divjimi zajci.
Sicer pa te prosim, da mi pomagaš urediti, da lahko barka pluje pod tujo zastavo, saj bo plula po Jadranu, potem bi to zelo poenostavilo celoten postopek pri pridobivanju dovoljenja.
Nek zagovornik Greenpeacea mi je razložil, da urin, blato in smeti iz hleva ne smemo zlivati v vodo. Kako si ti to sploh predstavljaš?
Prvič je bilo zelo preprosto.
Tako, Gospod, jaz ne morem več, čisto sem obupal! Ali ne bi bilo bolje, če bi s seboj na barko vzel tudi odvetnika?"
In Noe pade v jok. Preneha deževati, nebo se je zvedrilo, sonce zasijalo. Na nebu se pričara prečudovita mavrica. Noe pogleda v nebo in se nasmeji: "Gospod, ne boš uničil Zemlje?"
Bog mu odgovori: "Ne razmišljam več o tem, saj bo to naredila vaša državna uprava."
Saj verjetno poznate svetopisemsko zgodbo o vesoljnem potopu in Noetovi barki.
In kako bi bilo to sedaj, v teh časih?
Pravzaprav nam zgodba lahko prinese smeh, a ne samo to, prinese tudi misli, kam smo danes prišli, v obdobje birokracije, ko brez posebnega dovoljenja človek že skoraj ne sme na stranišče
.Torej prejeto sporočilo:
Po dolgih letih je Bog ponovno pregledal Zemljo. Ljudje so postali pokvarjeni in nasilni.
Zaradi tega je Bog sklenil, da jih bo uničil, tako kot jih je že nekoč, pred veliko leti, tako da bo ponovno izvedel vesoljni potop.
In tako reče Bog Noetu: "Noe, izdelaj ladjo iz cedrovine tako kot takrat: 300 komolcev dolgo, 50 komolcev široko in 30 komolcev visoko. Ker se ljudje iz prejšnjih izkušenj niso nič naučili, želim Zemljo uničiti z vesoljnim potopom. V barko vzemi s seboj tvojo ženo, tvoje sinove in njihove žene in od vsake živalske vrste po dva, moškega in ženskega spola. Čez pol leta ti bom poslal veliki dež."
Noetu to ni bilo pogodu: Kaj že spet? Ponovno bo 40 dni padal dež in 150 dni bo neprijetnih dni na vodi, skupaj z vsemi živalmi in brez televizije. Toda Noe je bil ubogljiv in je obljubil, da bo ubogal ukaz.
Po šestih mesecih so se nad Zemljo dvignili črni oblaki in je pričelo deževati.
Noe je sedel na svojem vrtu in jokal, ker še ni zgradil barke.
"Noe!" je zavpil Bog. "Kje imaš barko?"
Noe ga pogleda v nebo in pravi: "Gospod, bodi usmiljen!"
Bog ga vpraša: "Kje je barka, Noe?"
Noe si obriše solze in pravi: "Gospod, zakaj si mi to naredil? Najprej sem šel na občino in zaprosil za gradbeno dovoljenje. Na občini so bili prepričani, da želim zgraditi nekakšen hlev za ovce. Niso razumeli načrta in oblike projekta, absolutno pa niso verjeli, da bo to barka. Zaradi tvojih izmer so bili zmedeni, saj nihče ni vedel, kako dolg je komolec, pa je moj arhitekt moral pripraviti nov načrt. Potem so prošnjo za gradbeno dovoljenje najprej odklonili, ker ladjedelništvo v naselju ni dovoljeno. Ko sem končno našel pravi kraj, so nastali novi problemi.
Zdaj je najbolj pereč problem, ali barka potrebuje varnostna vrata, napravo za gašenje požarov in cisterno za vodo. Toda, ko sem jim obrazložil, da bo priteklo veliko vode in da za gašenje požarov ne bo potrebna cisterna, so me odpeljali k psihiatru.
Zatem so mi iz mestne uprave sporočili po telefonu, da sicer lahko zgradim barko, da pa je moj problem, kako jo bom transportiral do najbližje reke.
To pač ni njihov problem, saj so zamenjali župana.
Poklical me je še drugi državni uslužbenec iz iste mestne uprave, ki je poudaril, da so zelo orientirani na stranke ter jim želijo ugoditi in me obenem opozoril, da lahko v EU in Bruslju zaprosim za stimulativna sredstva za ladjedelnico; tako sem moral vložiti prošnjo v osmih izvodih in v treh jezikih EU.
Prenehal sem z iskanjem cedrovine. Libanonska cedrovina se ne sme uvažati. Ko sem zatem v gozdu hotel kupiti les, so mi povedali, da je prepovedano podiranje dreves, saj tako predpisuje zakon. Menda to škoduje podnebju.
Poleg tega bi moral dokazati, da sem posadil enako število dreves, kot sem jih želel posekati. Ko sem jim razložil, da nikoli več ne bo takšne narave in da je neumestno posaditi nove rastline in drevesa, me je ponovno obiskal psihiater.
Tesarji, ki sem jih angažiral za graditev, so mi obrazložili, da bodo oni poskrbeli za drevesa. Toda oni so najprej apelirali na sindikat, le-ti pa so hoteli pripraviti tarifni dogovor. Ker pa se nismo zedinili, so začeli s stavko. Bog, če bi ti vedel, kako so današnji mojstri dragi. S čim naj jim to plačam?
Glede na kratek čas sem pričel s zbiranjem živali. V začetku ni bilo težko, vsaj dve mravlji sta še živi. Ko pa sem hotel prepričati dva tigra in dve ovci, da morajo zaradi višjih interesov nekaj časa živeti v miru, so poklicali iz Društva za zaščito živali in mi takoj povedali, da so proti takšnemu načinu čuvanja živali.
Bog, ali sploh veš, da potrebujem dovoljenje za transport živali po zakonih EU? Mi je že uspelo izpolniti 22. stran formularja, vendar zaenkrat ne vem, kaj na navedem kot cilj transporta.
Ali si vedel, da se npr. rogate živali v času parjenja ne smejo transportirati? Veš pa, da so jeleni stalno v tem obdobju, pa tudi bik ne razmišlja o ničemer drugem kot o parjenju.
Upam, da ti je jasno, da moram biti za transport zajcev pozoren na 43 različnih predpisov. Moj odvetnik pravkar preverja, kako je z divjimi zajci.
Sicer pa te prosim, da mi pomagaš urediti, da lahko barka pluje pod tujo zastavo, saj bo plula po Jadranu, potem bi to zelo poenostavilo celoten postopek pri pridobivanju dovoljenja.
Nek zagovornik Greenpeacea mi je razložil, da urin, blato in smeti iz hleva ne smemo zlivati v vodo. Kako si ti to sploh predstavljaš?
Prvič je bilo zelo preprosto.
Tako, Gospod, jaz ne morem več, čisto sem obupal! Ali ne bi bilo bolje, če bi s seboj na barko vzel tudi odvetnika?"
In Noe pade v jok. Preneha deževati, nebo se je zvedrilo, sonce zasijalo. Na nebu se pričara prečudovita mavrica. Noe pogleda v nebo in se nasmeji: "Gospod, ne boš uničil Zemlje?"
Bog mu odgovori: "Ne razmišljam več o tem, saj bo to naredila vaša državna uprava."
Galerija (1)
Zlati smehGrenak smeh
AK
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje
