Vera16. april 20149570 branj

Velikonočni prazniki - malo za šalo, malo zares

Že dolgo je, od kar sem dobila sporočilo, ki se dotika velikonočnih praznikov - tukaj malo prirejeno objavljam, saj je zanimivo in šaljivo hkrati, dotika pa se tudi nekaterih običaj

Že dolgo je, od kar sem dobila sporočilo, ki se dotika velikonočnih praznikov - tukaj malo prirejeno objavljam, saj je zanimivo in šaljivo hkrati, dotika pa se tudi nekaterih običajev, tudi takih, za katere še niti slišala nisem. In hkrati omenja čisto sodobne probleme (kakšen je sploh hren, kako naj najdem prave sestavine za cvetnonedeljsko butarico, kam potem z butarico ...), omenjene so tudi stvari, ki jih jaz sploh ne poznam. Tako se vidi, kakšen pomen imajo lokalne navade.

Cvetna nedelja ... k maši je potrebno odnesti butarice na žegnanje ... od vsake hiše eno butarico ... nesel naj bi jo šoloobvezni fant ... sestavine butaric (tistih domačih, ne kupljenih): šibe bele in sive vrbe, enoletne leske in bezga, na vrhu brin z oljko, okrog pušpan, bršljan, božji les in vresje, povezano z obročki, narejenimi iz zvite vrbove vejice, okrašena je lahko s papirnatimi rožami in trakovi pa tudi z jabolki in pomarančami (za pol sestavin sploh ne vem, kaj so, tako, da bomo butarico kupili kar v Sparu) ... butaro dela ženska (bom jaz plačala na blagajni) ... po žegnanju butara en dan stoji v dnevni sobi ... (prav)
No, pri nas doma smo vedno poiskali veje zelene vrbe - tako smo mi rekli, morda pa ni pravo ime? Za rdečo vrbo (vrbo z rdečkastim lubjem) je veljalo, da je Judežev les, torej spominja na Juda Iškariota, na njegovo izdajo in zato seveda šib te vrbe nismo nabirali. No, za izdelavo butare smo potrebovali še bršljan in brin (za brin velja, da vanj nikoli ne trešči!) in včasih pušpan.
Pri nas doma smo z blagoslovljeno butaro (z velicami z butare, ki smo jih dali na žareče ogorke in s tem "kadili") blagoslovili dom in hlev in vse okrog domačije na vse tri svete večere, torej na večer pred božičem, pred novim letom ter pred svetimi tremi kralji. Prav tako naj bi poleti ob hudih neurjih, ob nevarnosti, da trešči, s kurjenjem teh vejic in listkov z butare blagoslovili dom - in ga tako zavarovali pred vsem hudim.

Veliki četrtek ... ne sme se prati perila, ne sme se nič fizično delati (v tem ne vidim problema) ... zjutraj, preden vzide sonce, se na dvorišče (ali vrt) postavi star pisker (nimam) in v njem na žerjavici zakuri ostanke butarice ... večerna maša (jaz, pa v cerkev?) ...
Na severnem Primorskem velja, da se ne suši perila na veliki petek (morda tudi soboto?) - tedaj Jezus visi na križu in zato naj ne visi perilo. Prav tako se te dni ne dela v zemlji, kajti zemlja je sočutna z Jezusovim mrtvim telesom ... Jezusovo telo gre namreč v zemljo.

Veliki petek ... pri križu v hiši (ga nimamo) se prižge lučka (kakšna?) ... na vrtu nekaj posadiš, ker to pomeni, da bo potem vse ostalo bolje raslo ... ni maše (ni panike) ... strogi post (a to pomeni, da ne smeš mesa jest?) ...
Prvič slišim, da se na ta dan kaj posadi ... Tudi o lučki pri križu nič ne vem.
Strogi post pa - to pomeni, da naj bi se odrasel človek tega dne najedel le enkrat - poleg tega strogi post pri mesu. Post velja za odrasle, a ne za stare ljudi.

Velika sobota ... zjutraj blagoslov ognja in vode v cerkvi (kako naj pa to odnesem v cerkev?) ... glavna maša zvečer (a dolgo traja?) ... ženske odnesejo žegnat hrano ... hrano se odnese v pletenih košarah (nimam - a lahko v vrečki?) ... hrana mora biti obvezno pokrita z lepim prtičkom (a je lahko papirnat?) ... v košari mora biti kruh - pletenka (a mora biti pečen doma?), meso (šunka) - a moram odpakirat iz polivinila?, klobase, tri hrenove korenine (kje se pa to kupi?), kolač - potica (lahko kupljena, a ne?), bela in rdeča jajca in eno počeno jajce ( ) ... meso mora imeti obvezno kost, ki pa ne sme biti presekana ( ) ... velikonočni zajček prinese pirhe (svizec pa zavije čokolado u folijo ) ...
No, o počenem jajcu prvič slišim. Pa o kosti pri mesu tudi. O samem žegnu, simboliki posameznih jedil lahko še kaj povem.
Ja, ogenj in vodo se dobi v cerkvi! Včasih so nosili ogenj s suho lesno gobo, ki so jo v ta namen poiskali kje v gozdu in doma posušili in shranili prav za ta namen. Mislim, da zdaj marsikje organizirajo, da skavti nosijo okrog žerjavico.
Ogenj v cerkvi - oz. pred cerkvijo zakurijo butaro od cvetne nedelje prejšnjega leta.

Velika noč ... cela družina dobi nove obleke in obutev (plača pa kdo?!) ... jutranja maša ... po maši skupni zajtrk cele družine (pri nas je to neizvedljivo, ker bi se pogrizli med sabo) ... poje se ga z rokama, brez pribora (končno nekaj za otroke!) ... drobtine ne smejo padati na tla (hahaha) ... na ta dan se ne dela in se ne hodi od doma ... (kako naj pa to direktorju povem - pričakuje me v službi?)
Ja, včasih so res za veliko noč dobili nove obleke. Ponekod za zajtrk jedo "alelujo", to je jed, ki jo skuhajo iz repinih olupkov - za zaključek posta in začetek praznovanja.

Velikonočni ponedeljek ... dan za obiske (a da pridejo al da mi kam gremo?) ... birmanski botri obdarujejo svoje birmance ... zunaj lahko hodiš bos, pa se ne boš prehladil ...

Morda je pa kdo tukaj zdaj dobil kakšno novo idejo glede praznikov in praznovanja - ali pa le shranil kaj novega v svojo zakladnico znanja. Ali pa se vsaj nasmehnil ob sodobnih "problemih"!
Sporočilo, ki sem ga dobila - z manjšimi popravki
Moji dodatki