Veliki teden v našem življenju ........
Če ta izraz povsakdanjim, prenesem na kogarkoli, potem vidim takole:
Cvetna nedelja ... V življenju nas doletijo presenetljivo in pretresljivo lepe stvari, zveze, stiki z ljudmi, odnosi, doživetja, podobe, glasovi ...
Včasih doživimo pravo zmagoslavje.
Včasih živimo globoko srečo, tudi daljše obdobje je lahko bogato ganljivo lepih občutij ...
Vsak človek zaide tudi v težke čase, začuti svoja bremena (ki jim včasih res ni kriv) kot neizmerno težka.
Včasih nas stiska pri srcu, včasih nas tišči v želodcu.
Včasih čutimo, kako nam smrt diha za vrat.
Na bolnike, ki so videti odpisani. Tudi mladi. Vedno je težko, ko je človek bolan, vedno je težko tudi svojcem, tudi pri starih ljudeh je skoraj vedno težko poslavljanje, ampak ko gre za mlade, je ponavadi še mnogo težje.
Mirna je čutiti.
Oja, povedala je o svojih skrbeh. Dodala: "Moramo upati!"
Ja, upati!
Jaz, ki sem tako stvarna, ki sem se počasi naučila mirno sprejemati sestro Smrt* (o, pa ne vedno, seveda ne, nekako nasplošno pa vendar ...), sem ostala globoko pretresena.
Kaj lahko ponudim Smrti, da ostane ta mama tukaj, na Zemlji, tudi v svoji fizični podobi?
Družina jo potrebuje!
Eden mojih otrok je toliko star kot eden njenih. Vem, kaj vse se bo dogajalo v življenju njenih otrok. Kam bodo šli, ko bi se radi skrili v mamino naročje? Kje, kdaj bodo njeni otroci sami ... Brez mame. Bo zmogel oče sam? Se bo našla kakšna dobra "mama", ki bo vsaj malo mama tem otrokom?
Zakaj, zakaj?
Sprašujem se ...
... ne vemo, kaj bo za koga od nas v prihodnje najbolje - ali edino dobro ... Ampak - tolikokrat upamo, četudi po izvidih in po mnenju zdravnikov ni več upanja ...
O sestri Smrti govori sv. Frančišek Asiški, ki reče sestra ali brat vsemu, nebu, Soncu, Luni, ptici, vodi, smrti ...
...
Hvaljen, moj Gospod,
v sestri luni in zvezdah;
ustvaril si jih na nebu jasne, dragocene in lepe.
Hvaljen, moj Gospod, v bratu vetru in zraku ...
Hvaljen, moj Gospod, v naši sestri vodi;
mnogo koristi ponižna, dobra in čista.
Hvaljen, moj Gospod, v našem bratu ognju,
v katerem nam noč razsvetljuješ;
lep je in vesel in krepak in močan.
Hvaljen, moj Gospod, v naši sestri zemlji,
ki nas kakor mati hrani in nam gospodinji ...
Hvaljen, moj Gospod, v onih,
ki zaradi tvoje ljubezni odpuščajo,
in prenašajo slabosti in trpljenje.
Blagor njim, ki ostanejo v miru ...
Hvaljen, moj Gospod, v naši sestri smrti,
ki ji nihče v življenju ne uide. /.../
(del pesmi)
Vsem želim lep veliki teden - naj bo v srcih upanje in svetloba - v zmago življenja!
Galerija (3)
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje
