Veliki četrtek: Novo zapoved vam dajem: da se ljubite med seboj

Jezus je vedel, kaj ga čaka - gotovo pa le ni natančno vedel, kaj vse hudega ga čaka zadnji dan ali dva njegovega življenja. Za svoje najbližje prijatelje je organiziral zadnjo večerjo. Pripravljena je bila v neki dvorani v Jeruzalemu.
Ko so prišli tja, ni bilo nikogar, nobenega služabnika, ki bi jim umil noge. V tistih krajih in tistih časih so ljudje pešačili po prašnih makadamskih poteh in so seveda imeli od prahu umazane noge.
Ko so ljudje prišli na obisk, jim je nekdo umil noge. To je bilo delo najnižnega služabnika, najnižjega med služabniki, če so jih imeli več pri hiši.
A v hiši, kjer je bila dvorana, kamor so prišli praznovat pasho (spomin na rešitev iz Egipta), ki je bila hkrati Jezusova zadnja večerja, ni bilo nikogar, ki bi prišlecem umil noge.
Spogledovali so se med seboj.
Tedaj je stopil prednje Jezus s posodo z vodo in brisačo, začel jim je umivati noge in jim jih brisati.
To dejanje je gotovo spravilo učence v zadrego.
Najbolj otipljivo (zapisano) je to, kar je rekel Peter: "Ne, Jezus, meni pa že ne boš umival nog!"
Toda Jezus mu je rekel: "Če ti ne umijem nog, ne boš imel deleža z menoj!" (Ne moreš biti moj učenec.) Nakar je Peter vzkliknil: "Gospod, potem pa ne samo nog, ampak tudi roke in glavo." (Jn 13, 9)
Ta stavek eni razlagajo kot Petrovo norčevanje, jaz ga razumem kot veliko hrepenenje po tem, da bi bil čist v vsej globini!
Ko je potem Jezus vsem umil noge, je sedel mednje in jih vprašal, če razumejo, kaj je naredil - res, včasih je potrebno vse razložiti!
In jim je razložil:
"Vi me kličete 'Učitelj' in 'Gospod'. In prav govorite, saj to sem. Če sem torej jaz, Gospod in Učitelj, vam umil noge, ste tudi vi dolžni drug drugemu umivati noge. Zgled sem vam namreč dal, da bi tudi vi delali tako, kakor sem jaz vam storil. Resnično, resnično, povem vam: Služabnik ni večji kot njegov gospodar in poslanec ne večji kot tisti, ki ga je poslal. Če to veste, blagor vam, če boste to delali!" (Jn 13, 13-17)
Jezusu, ki je imel svoje učence zelo rad, se je gotovo milo storilo ob misli, da jih zapušča.
"Otroci, le malo časa bom še z vami. Novo zapoved vam dam, da se ljubite med seboj! Kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubite med seboj! Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste med seboj imeli ljubezen." (Jn 13, 33-35)

Po čem bodo ljudje (s)poznali nas? Po čem se nas bodo spominjali?

Ljubite se med seboj, je naročeno vsem nam.

Zelo zelo spoštujem ljudi, ki se znajo skloniti k "malim", ki znajo odpustiti (ki se vsaj trudijo za odpuščanje).
Duhovniki ponekod tudi zares na veliki četrtek umijejo noge dvanajstim ljudem, v spomin na Jezusovo umivanje nog - vem, da nekateri to naredijo v globoki ponižnosti in v pristnem občutju ljubezni do ljudi - in tudi zaradi ljubezni do Gospoda.
Vendar je prav, da si vsak dan umivamo noge - drug drugemu - da vsak dan pristopamo drug do drugega - brez sodbe ... brez hudobije ... V naklonjenosti ... V pripravljenosti sprejemati tudi drugačnost.