Včasih pot je ravna,
gre kar naravnost naprej in naprej,
videti je gladka in čisto enostavna.
A največkrat so krivine
in strmine krivijo pot
in varen korak ogrožajo globine.
V temni ali megleni noči
in ledeni trdi zimi
je včasih težko iskati pot,
težko je videti smerokaze,
ki kazali pravo pot bi
skozi tesne in nevarne globeli
in čez veličastne gorske prelaze.
Včasih postojimo,
zajamemo sapo,
poprosimo za rešitev.
In že moramo naprej ...
Prosimo za luč na poti.
Iščemo, tavamo, tudi padamo ...
In hodimo naprej, kar naprej ...
tja, kjer slutimo,
da svetloba prihaja naproti ...
---------------
Copyright-Odsrcadosrca-2011
Galerija (1)
HrepenenjeDrobna lučka
AK
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje
