Zgodba pripoveduje:
Nek moški, po poklicu učitelj, je bil zmenjen s prodajalcem sadja, da bo vedno, ko bo šel mimo njegove stojnice s sadjem, vzel jabolko - plačal mu pa je že prej za več kilogramov.
Njegov učenec je videl, kako je učitelj vzel jabolko, ne da bi ga plačal, in v šoli razširil govorico, da je njihov učitelj tat. Vsi so potem govorili o tem, šušljalo se je po hodnikih, vsevprek so godrnjali čez učitelja in slednjič so te obtožbe prišle do ravnatelja.
Ravnatelj je poklical k sebi učitelja in ta mu je povedal, kakšen dogovor imata s prodajalcem na stojnici.
Ko je fant, ki je razširil govorico o tem, da je učitelj tat, to izvedel, se je šel svojemu učitelju opravičit. Vprašal ga je še, kako bi se mu lahko oddolžil.
Učitelj mu je rekel, da naj pride na hrib in prinese s seboj svojo pernato blazino. Fant je res prišel in prinesel s seboj blazino. Vprašujoče je pogledal svojega učitelja, kaj zdaj.
"Raztresi perje iz blazine po hribu," je rekel učitelj. Fant je blazino razparal in stresel perje po bregu.
"To ni bilo težko," je rekel fant in si kar oddahnil, saj je mislil, da je kazen opravljena..
"Zdaj pa perje poberi nazaj v blazino, in to res vse perje," je rekel učitelj.
"Tega pa ne morem."
"Vidiš, tako kot je nemogoče pobrati vse perje v blazino, je nemogoče popraviti, izbrisati lažne govorice, ki si jih širil o meni."
Kako resnična je ta zgodba!
Kolikokrat kdo kar nekaj posploši, predvideva, si domišlja ... Kolikokrat se kdo oprime nekih govoric in jih pove naprej kot dokazane, kot resnične.
Take so razne zgodbe v zvezi s politiki, duhovniki, pa tudi v zvezi z učitelji, sorodniki, sosedi.
Pogosto ne mislimo na to, da se dobro ime hitro umaže, umije pa redko in težko. Popackana obleka se ponavadi lažje opere kot popackano ime. Ni Ariela ali Persila, ki bi vrnil dobro ime.
Žal se laži in slabe besede širijo kot kakšne rastline, ki vse prelezejo, vse prepredejo ... ali kot letijo semena z drevesa, ko le malo zapiha veter pa jih povsod nese ...
In kaj ostane človeku, ki je obdolžen grdih dejanj, besed, misli, a v resnici ni kriv?
Morda lahko sam kaj pojasni. A vedno ni priložnosti in vprašanje je, če mu bodo verjeli - ali bodo ostali pomisleki ... Posebno hudo je, če je celo sojen in obsojen, recimo z zaporno kaznijo. Ali če izgubi po krivici delovno mesto.
Prav je, da smo previdni pri govorjenju o drugih, da znamo oceniti, kaj je potrebno povedati. Da stresamo iz razparane pernate blazine po bregu ...
P.S.: Eni pravijo: "Kjer je dim, je tudi ogenj." A v marsikakšnem primeru to ne drži. Vsaj ne tako dobesedno. Včasih je ogenj čisto zares podtaknjen.
Galerija (1)
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje
