Trenutek tolažbe
Ko smo končali z veroukom, so starši odpeljali svoje otroke, en očka je pa še ostal in midva se potem pogovarjala o temi, ki sem jo prej obra
Ko smo končali z veroukom, so starši odpeljali svoje otroke, en očka je pa še ostal in midva se potem pogovarjala o temi, ki sem jo prej obravnavala z otroki, njegovi otroci pa so se podili okrog.
Potem pa je najstarejši, moj učenec, nagajal najmlajšemu bratcu, nakar je ta jokaje pritekel k nama, zazdelo se mi je, da se je namenil prav k meni. Stegnil je rokice in jaz sem razprla svoje in vrgel se mi je v roke. Dvignila sem ga in stisnila k sebi. Svojo toplo glavico je tesno privil k meni.
Meni je postalo tako silno toplo!
Kako se je mali deček prepustil! Čisto se je stopil v mojem naročju! V resnici pa me sploh ne pozna.
Najbrž je bilo le to, da sem stala zraven njegovega očka ... morda sem v fantkovih očeh nadomeščala njegovo mamico!
Najraje bi malega dečka kar obdržala v naročju! Pila sem lepoto trenutka!
Ko sem začutila, da mu je dovolj, sem ga narahlo spustila na tla. In obenem sem seveda pomislila, če v resnici sploh ve, da nisem njegova mamica ... da sem pravzaprav "tujka". Toda ne! Le milo in prijazno me je pogledal in spet stekel k svojima bratcema.
Jaz pa še zdaj čutim toploto njegovih ličk tesno pri mojem srcu!
Hvaležna sem, da je mali fantek našel tolažbo pri meni!
Potem pa je najstarejši, moj učenec, nagajal najmlajšemu bratcu, nakar je ta jokaje pritekel k nama, zazdelo se mi je, da se je namenil prav k meni. Stegnil je rokice in jaz sem razprla svoje in vrgel se mi je v roke. Dvignila sem ga in stisnila k sebi. Svojo toplo glavico je tesno privil k meni.
Meni je postalo tako silno toplo!
Kako se je mali deček prepustil! Čisto se je stopil v mojem naročju! V resnici pa me sploh ne pozna.
Najbrž je bilo le to, da sem stala zraven njegovega očka ... morda sem v fantkovih očeh nadomeščala njegovo mamico!
Najraje bi malega dečka kar obdržala v naročju! Pila sem lepoto trenutka!
Ko sem začutila, da mu je dovolj, sem ga narahlo spustila na tla. In obenem sem seveda pomislila, če v resnici sploh ve, da nisem njegova mamica ... da sem pravzaprav "tujka". Toda ne! Le milo in prijazno me je pogledal in spet stekel k svojima bratcema.
Jaz pa še zdaj čutim toploto njegovih ličk tesno pri mojem srcu!
Hvaležna sem, da je mali fantek našel tolažbo pri meni!
Galerija (1)
Srčne zgodbeBistre glavice
AK
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje
