To ni breme, to je moj brat!
Mlado dekle se je vzpenjalo na hrib in na ramenih neslo invalidnega otroka.
Mož, ki jo je srečal, ji je rekel: "Dekle, to je pretežko breme zate!"
Dekle ga je veselo pogledalo in reklo: "Gospod, pa saj to ni breme! To je moj mlajši brat!"

Zgodbica (povzeta po zgodbici iz knjige Zgodbo ti povem, zbral Božo Rustja) pove veličastno resnico: kar imamo radi, ponavadi ne pomeni ravno bremena. Ali pa vsaj ne neizmerno velikega.
Kako bomo doživljali breme, je do neke mere odvisno tudi od nas. Moremo sami vsaj malo (so)oblikovati svoj pogled na to, kar nas je doletelo, kaj se nam je zgodilo, kar smo naredili drugim ... Ni nam vse kar vsiljeno.
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje

