
Tja daleč preko morja
iščejo moje oči,
iščejo vse do obzorja
in skušajo videti še čez,
čez vse zemeljske čeri ...
Kje je konec sveta?
Ga ni ...?
Le hodimo in hodimo
lahko venomer okrog in okrog
in povsod so začetki
in nikjer ni konca,
pa naj hodimo ob dnevih, polnih sonca,
ki krepijo mlade moči,
ali ob luni, ki srebrno razsvetljuje noči,
ali v nočeh,
kjer v grozi kraljuje tema,
ko imamo občutek,
da nas muka stiska okrog srca.
Naše poti se vedno znova začnejo.
Vedno znova iščemo najboljše rešitve
vedno istih problemov.
Vedno znova si želimo objemov,
a redko to priznamo,
mnogokrat bežimo raje v osamo,
kjer si sami zase ližemo rane.
Vedno znova iščemo rešitve ...
Dokler ne obrusimo in zgladimo sami sebe ...
Dokler nismo zreli za tja ...
kjer je konec sveta ...
Zaupam v objem
Boga!
iščejo moje oči,
iščejo vse do obzorja
in skušajo videti še čez,
čez vse zemeljske čeri ...
Kje je konec sveta?
Ga ni ...?
Le hodimo in hodimo
lahko venomer okrog in okrog
in povsod so začetki
in nikjer ni konca,
pa naj hodimo ob dnevih, polnih sonca,
ki krepijo mlade moči,
ali ob luni, ki srebrno razsvetljuje noči,
ali v nočeh,
kjer v grozi kraljuje tema,
ko imamo občutek,
da nas muka stiska okrog srca.
Naše poti se vedno znova začnejo.
Vedno znova iščemo najboljše rešitve
vedno istih problemov.
Vedno znova si želimo objemov,
a redko to priznamo,
mnogokrat bežimo raje v osamo,
kjer si sami zase ližemo rane.
Vedno znova iščemo rešitve ...
Dokler ne obrusimo in zgladimo sami sebe ...
Dokler nismo zreli za tja ...
kjer je konec sveta ...
Zaupam v objem
Boga!
HrepenenjeKapljica rose
AK
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje

