Žalostna doba,
ko je teže razbiti predsodke kot atom.
(Albert Einstein)
Se mi zdi, da je taka doba trajna.
In da morda kakšen predsodek premine, a se rojevajo vedno novi ...
Mislim, da se predsodkov znebimo samo, če gremo vase in smo se pripravljeni res soočiti z vsem v sebi, z bolečino, jezo, mržnjo ... Si povedati, kaj čutimo, si priznati lastne najgloblje misli. In (si) priznati tudi napake.
O tem danes še posebej razmišljam, ko se na drugem mestu pogovarjamo o(b) Angeli Vode in se mi zdi, da gre mnogokrat resnično predvsem za predsodke. Morda se človek boji pogledati neko zadevo drugače? Bolj od blizu? Z druge strani?
Če se zacementirano v svoje edino stojišče in gledišče, morda marsikaj v življenju spregledamo, zamudimo?
Predsodki so pogosto izraz strahu ... Ali pa lenobe.
Galerija (1)
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje
