Sveti Jožef - lik dobrega očeta
Danes je v koledarju zapisan sveti Jožef. Ime Jož
Zakaj mi je všeč sveti Jožef?
V šentjakobu.
V Svetem pismu piše, da je bil zaročen z Marijo, mlado deklico. K Mariji je prišel angel in porušil njen ustavljeni red in mir z oznanilom, da bo Marija postala mama - Jezusova mama.
Marija je sprejela božjo ponudbo, v vsej vdanosti in ponižnosti ... Gotovo je bila prestrašena in vznemirjena, hkrati pa vdana in mirna.
Potem je šla k teti Elizabeti, ki je bila na stara leta visoko noseča, in je ostala pri njej in ji pomagala do poroda, ob porodu in še nekaj časa.
Potem se je vrnila domov v Nazaret.
Jožef, ubogi Jožef, ko je zvedel, da je njegova zaročenka noseča ... gotovo je bil čisto pretresen ... Žrlo ga je. Njegovo dekle ... noseče! Kako je mogoče! Ona, ki ji je tako zaupal, ona, njegova zaročenka. Le kako bi mogel razumeti, da ima kakšen "bog" (Bog) kaj s tem ...
Po navadah tistih časov in krajev bi svojo nosečo zaročenko lahko dal javno kamenjati ... Tisti časi so bili trdi in neizprosni do ženske. (Ja, do ženske!?) Druga možnost je bila tako dekle skrivaj odsloviti, nekam poslati ...
A Jožef je vendar res imel rad Marijo ... ni ji privoščil hudega ... A kaj naj naredi. Ko se je Jožef tako žrl, se mu je v spanju prikazal angel in mu rekel, naj se ne boji ... In Jožef se je pomiril v sebi in vzel Marijo za ženo.
To se mi zdi veliko dejanje! Vedel je, da otrok ni njegov! Sprejel ga je! Marija je gotovo vedela, kaj se ji lahko zgodi, neporočeni nosečnici ... Pa je zaupala, da bo vse v redu ...
Potem je prišel od cesarja Avgusta ukazan popis prebivalstva. Vsak se je moral iti popisat tja, od kjer je izhajala njegova rodovina. In tako sta se morala Marija in Jožef odpraviti iz Nazareta v Betlehem, od koder je izhajala njegova družina, kakšen teden hoda daleč - čeprav je bila Marija že tik pred porodom.
In ko sta po dolgem iskanju prenočišča našla le hlev za možno prenočišče, je Marija rodila Jezusa ... in ... kdo ji je pomagal pri porodu? Jožef, kdo pa drug. Vsaj predvidevam, da ni pobegnil ... No, prav mogoče, da je pomagal še kdo - a prepričana sem, da je Jožef tam bil.
In kasneje je lepo skrbel za sina. Kot bi za svojega.
Ja, zato mi je sveti Jožef všeč!Naše izkušnje, naše zgodbe, nam govorijo o naših koreninah, o vplivu tega, kar se je zgodilo v preteklosti, na sedanjost, na bodoče rodove.
Pa vendar ... naj Bog doda vse, kar potrebujemo na naših poteh, in naj odvzame vpliv slabega.
Verjamem, kako verjamem, da naj bi težke izkušnje, ki jih imamo, pomenile predvsem šolo, včasih je učenje izredno naporno ... Srčno upam, da bomo znali na novo videti in na novo sprejeti razne stvari, ki so nas ranile, ki nas morda še vedno bolijo ...
Posebno živo to doživljam, odkar se me je še in še globoko dotaknilo spoznanje, da je bila Marija navsezadnje skoraj nezakonska mati - če bi Jožef ne poslušal glasu Boga v sanjah, bi jo skrivaj "odslovil", saj Marija ni zanosila z njim, svojim zaročencem.
Torej: če bi Jožef ne bil dojemljiv za slišanje božjega glasu v srcu in za odločitev, da bo naredil, kot pravi ta Glas ... potem bi Marija bila neporočena mati ...
Zdaj, ko tako razmišljam, se mi zdi, da je tukaj tako zelo poudarjeno, kako zelo potrebuje otrok oba starša: očeta in mamo.
In čeprav je bil Jožef samo krušni oče, je gotovo svojo vlogo očeta v polnosti živel.
Ni bistveno - sem gotova - da je otrok genetsko moj (seveda ne govorim o varanju, skakanju čez plot, temveč preprosto samo o tem, da so krušni starši lahko zelo dobri starši!) - bistveno je, da je sprejet v ljubezni in zaupanju.
Zanimivo se mi zdi, kolikokrat sem že imela občutek, kako je kakšen otrok podoben staršu - potem pa zvedela, da sploh ni njegov!
Prav neverjetno ...
Spominjam se simpatične zgodbice, ki sem jo nekje prebrala, približno takole gre:
Neka mlada mama, ki je bila sicer posvojenka, je rodila otroka in vsi čudijo se otrokovi barvi las, kako je mogoče, da ima rdeče lase, ko pa jih nima nobeden od staršev ...
Pa pravi stara mama, da njej se pa ne zdi čudno, saj je ona rdečelaska.
Pa pravi hči posvojenka: Pa saj sem jaz posvojena, torej ne dedujem po tebi!
Njena mati pa pravi: Čisto sem pozabila, da si posvojena, imam te za svojo!
Vsem očetom želim veliko veselja z njihovimi otroci ... in ... otrokom je najlepše, če ima njihov oče rad njihovo mamo ...
Galerija (2)
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje
