Sveti Frančišek in preproščina
Verjetno je sv. Frančišek med najbolj znanimi svetniki in veliki večini ljudi je zagotovo zelo simpatičen.
Verjetno je sv. Frančišek med najbolj znanimi svetniki in veliki večini ljudi je zagotovo zelo simpatičen.
Nekaterim je njegov zgled velik navdih za lastno skromno življenje, kakšnim je pa predvsem všeč kot zgled za druge!
Slika iz Wikipedije.
Njegova življenjska zgodba pripoveduje, da teh vrlin ni imel že takoj od začetka.
Rodil se je 1181 ali 1182 v Italiji v Asissiju staršema, ki sta ga imela imela zelo rada, mama Pika ga je poimenovala s Frančišek zaradi svojih francoskih korenin: Francozek - Frančišek.
Odraščal je v bogastvu, za tiste čase mu ni nič manjkalo. S prijatelji je veseljačil, ves svet je bil njegov, udeleževal se je tudi pohodov na vjno in bil vojni ujetnik.
V hudi bolezni, ki bi mu prav lahko vzela življenje, je postal drugačen, spreobrnjen. (Kako pogosto je to, da huda stiska človeka spremeni. Samo, žal, marsikdo hitro pozabi in živi spet po starem ...)
Začel je opažati drobne stvari, rožice, ptičke, začel je opažati stvarstvo, začutil je hvaležnost za vse okrog nas ...
Začutil je, da bogastvo ni vse. Ali celo, da bogastvo ni nič.
Ko je začel revežem deliti očetovo bogastvo in doživel očetovo jezo, se je odpovedal resnično vsemu materialnemu, kar bi lahko dedoval po očetu, odložil je vpričo vse "cerkve" celo svojo obleko in odšel iz dotedanjega življenja.
Odšel je živet v "sveto preproščino", popravljat razsuto cerkvico sv. Damijana. V molitvi je namreč nekega dne zaslišal besede: "Frančišek, ali ne vidiš, da se moja hiša podira? Pojdi in jo popravi!" in te besede je tedaj razumel dobesedno in je začel popravljati cerkev. Kasneje je vedel, da ni potrebna "popravila" samo cerkev kot stavba, temveč tudi Cerkev - ustanova.
Prišli so še nekateri prijatelji, ki so v srcu tudi začutili hrepenenje po preprostem življenju z Bogom , in tako je nastala mala skupnost ... Kasneje je bila ustanovljena skupnost, potrjena tudi od papeža: frančiškani.
Frančišek ni bil duhovnik, kolikor se spominjam njegovega življenjepisa, se ni imel za vrednega biti duhovnik.
Bil je preprost, skromen brat.
Živel je od nič oz. od tega, kar so dali ljudje, ali je nabral v naravi. Oja, on in bratje so tudi delali, pomagali npr. kmetom, toda če jim kmetje niso dali hrane, jim je pač niso dali. To jih ni oviralo, da ne bi hvalili Boga. To jih ni oviralo, da ne bi videli v revežih bratov.
Predvsem je Frančišek živel v zadovoljstvu in miru in hvaležnosti za vse, kar se nam daje.
Pri njem so tudi začetki jaslic, ki so se tako zelo ukoreninile, da jih poznamo najbrž skoraj povsod po svetu.
Legenda o svetem Frančišku, današnjem godovnjaku, pripoveduje:
Sveti Frančišek je hodil okrog in pripovedoval ljudem o Bogu in njegovih delih.
In ko je v nekem mestu na ulici govoril ljudem, so ptice, ki jih je bilo polno na strehi in po drevju, tako ščebetale, da niti sam sebe ni dobro slišal.
Zaklical je pticam: "Ptice, oj, ptice, molčite, zdaj govorim jaz! Govorim ljudem, obljubim pa, da bom jutri govoril vam!" Ptice so utihnile. In Frančišek je zdaj v miru pripovedoval ljudem o Bogu in njegovi dobroti. Lahko si mislimo, kako so bili pretreseni ljudje, ki so bili priča temu, da so ptice utihnile potem, ko jih je to zaprosil Frančišek.
Drugi dan je sv. Frančišek svojo obljubo pticam izpolnil. Šel je ven in mesta in tam med polji se je zbralo mnogo ptic in sv. Frančišek jim je govoril o tem, kako ima Boga rad tudi njih. "Sestre ptice ..."
Legenda o tem, kako je Frančišek govoril pticam, je zapisana v knjigi Franček in rdeča taščica (Willi Fährmann, Annegert Fuchshuber), ki jo je izdala Mohorjeva Založba / Hermagoras-Verlag, 1997.
http://sl.wikipedia.org/wiki/Sveti_Fran%C4%8Di%C5%A1ek_Asi%C5%A1ki
Tudi o Frančišku:
Res je prijetno
Pa še malo glasbe:
Galerija (2)
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje
