Štirideset mučencev

Danes "godujejo" naši dragi moški!
Pravzaprav jaz osebno to poznam predvsem kot šaljivo pripombo.
Imam tudi en spomin na prva leta svoje službe, tam v prvi polovici 80. let, ko je nekdo anonimno napisal voščilnice zdravnikom v moji službi - veljalo je za nekaj neprimernega - in zato so iskali krivca - ker ga niso našli, so obdolžili mene (ki nisem čisto nič vedela o voščilnicah) in prav nič prijetno ni bilo vse skupaj. Vsekakor je bilo grozilno meni (grožnja s kaznijo) - kajti spominjati na praznik štiridesetih mučencev v moji službi, na eni od klinik UKC, ni bilo (času, zgodnja 80. leta) primerno niti dopustno. Danes se sliši smešno, da bi zaradi voščilnic za štirideset mučencev bil kdo kaznovan ali vsaj okregan!

Kdo so pravzaprav ti mučenci iz Sebaste (danes je to Sivas v Turčiji)?
L. 313 je bilo v Rimskem cesarstvu konec preganjanj kristjanov - s Konstantinovim odlokom.
Toda v vzhodnem delu ni bilo tako, kajti Konstantinov sovladar Licinij je bil v sporu s Konstantinom in okoli leta 320 je v sloveči dvanajsti rimski legiji, ki so jo imenovali "bliskovita", dal razglasiti odlok, da se mora vsak kristjan odreči svoji veri - ali pa bo kaznovan s smrtjo. Čistke so se najprej začele na njegovem dvoru in v vojski.
Iz "bliskovite legije" se je pogumno javilo štirideset vojakov, ki so priznali, da so kristjani in da jih nobena muka ne bo odvrnila od Kristusa. O njihovem mučeništvu imamo trdne dokaze, med drugim je tudi njihova oporoka.
Mučeniška smrt, ki so jo pretrpeli, je bila strašna: slekli so jih do nagega in jih izpostavili mrazu in burji na zamrznjenem ribniku, da so zmrznili. V bližini pa je bila pripravljena vabljiva topla kopel za tiste, ki bi si premislili. Res je eden klonil, vstal z ledu in zlezel v toplo kopel - in tam umrl, a ga je prostovoljno zamenjal vojak, ki jih je stražil - tako da je bilo mučencev, ki so vztrajali na ledu do smrti, še vedno štirideset.

Bi mi danes vztrajali za svoje ideale? Celo do smrti?

"Kaj nam hočeš dati takega, kar bi moglo nadomestiti ono, kar nam hočeš vzeti? Denar nam ponujaš, minljivo slavo nam obetaš. Predlagati nas hočeš za odlikovanje cesarju, izneveriti pa njemu, ki je resnično vladar. Kaj nam obljubljaš nekaj smeti izmed posvetnih stvari? Mi preziramo ta svet. Vidne stvari se ne dajo primerjati s tem, kar mi v trdnem upanju pričakujemo. Vidiš to nebo, kako je lepo, kako prostrano? Vidiš zemljo in kar je na njej občudovanja vrednega? Vse to se ne da primerjati z blaženostjo pravičnih; zakaj vse to je minljivo, naša blaženost pa bo večna. Pa tudi groženj se ne bojimo. /.../ Iz ljubezni do Boga smo pripravljeni pretrpeti kakršnekoli muke ... Ti imaš oblast nad našimi telesi, /.../ naše duše pa niso podvržene nobeni zunanji oblasti." (zasliševalcem, ko jih nagovarjajo k odpadu)

Kako, zakaj in kdaj so ta praznik (češčenje štiridesetih mučencev) "spremenili" v "praznovanje moških", zaenkrat ne vem. (Še ne.)

Kmetje poznajo pregovor: Če štiridesetih mučenikov dan ni lepo, tudi štirideset dni potem ne bo.
Niko Kuret pravi, da po dolgoletnih opazovanji vremena ljudje pravijo, da kakršno vreme se naredi proti sredini marca, tako rado nekaj časa drži.

Viri:
tednik Družina
Silvester Čuk: Svetnik za vsak dan, 1. del
http://www.skofija-sobota.si/slo/novica.php?id_novice=130