Srnjak Nace

Pred kratkim sem "pokazala" slikce srnice z odkošeno nogo, obenem se pa spomnila na Naceta, našega srnjaka. Ob spominjanju na mladost je Nace pogosto prisoten!

.....................................................

Moje otroštvo se je "dogajalo" na veliki kmetiji na samem. Idila! Bregovi so sicer zahtevali veliko dela ... Ročnega seveda ... Nekatere travnike pa je pokosil ata s kosilnico.

In tako je nekega dne kosil. Če je bila kje bolj visoka trava, smo večkrat otroci hodili pred kosilnico, da prepodimo divje živali, ki so se včasih skrivale v travi. Enkrat sem videla, kako je iz trave skočila srnica in stekla po treh nogah, ena je bila odkošena. Uboga. Ata jo je poiskal, nič ni mogel narediti. Vzel je nožek in ... Jaz sem zbežala.

Enkrat se je ob košnji zgodilo, da sta iz trave skočili dve srnici, dvojčka, in stekli vsaka drugam. A potem mama srna enega mladička ni poiskala. Jokal je v naši pšenici ... Ata je hodil gledat, kako je, ni se dotaknil mladiča, ker bi sicer mami srni smrdel po človeku ... Toda mame srne ni bilo ... In ko je minilo že toliko časa, da je bilo že nevarno za mladiča, da sploh preživi, ga je ata v naročju odnesel domov! Potem smo ga hranili po steklenički. Ugotovili smo, da je srnjak in dobil je pravo moško ime Nace! (Izpeljanka iz srnjaček, nacek ...) Nace je hitro rasel in se čisto udomačil! Ko je mama molzla krave, je prišel k njej v hlev in čakal, da mu je nalila mleko v posodico. In pil skupaj z mački. Spal je v kuhinji pod mizo.

Brat s srnjačkom

Ko sem nesla v breg nad hišo koš, da natlačim vanj pokošeno travo in sem še spravljala travo na kup, je prišel Nace in se začel igrati s košem ... uspel ga je skotaliti po bregu navzdol ... Pri tem je odlomil vršiček roga ... Po tem je bil kasneje prepoznaven.

Ko je odraščal, ko so mu začeli gnati rožički, je postal včasih kar objesten. Enkrat sem prav na hitro splezala na drevo in na njem dolgo visela, ko se je s svojimi rogovi zaganjal v deblo pod menoj!

Potem je prišla prva zima, bil je veliko v hiši ali v hlevu.

Naslednjo pomlad se je začel ženiti. Divjal je okrog, včasih ga par dni ni bilo doma. In ko smo grabili nek breg, je pridivjal mimo nas z neko srno! Zdelo se mi je, da jo je pripeljal pokazat! Zdaj ni bil kaj dosti doma ... Pa je prišla spet zima in z njo velik sneg. Včasih smo videli Naceta v kozolcu skupaj z drugimi srnami. In smo bili veseli. Kdaj pa kdaj pa je vseeno prišel prenočit v hlev ali kar v hišo.

Potem je šlo pa že na pomlad. Sneg se je počasi topil, nastajale so zaplate kopnega ... In ena taka zaplata je bila pod neko hruško blizu hleva. Tam je Nace včasih prespal.

Neke temne noči sem slišala presunljivo cviljenje ... ga še slišim ... Kaj bi bilo? Nič nisem videla in ničesar slišala, razen cviljenja ...

Drugo jutro je brat našel mrtvega Naceta ... Ponoči ga je raztrgal pes nekega malo bolj oddaljenega soseda ...