Srnica

Srnica pije
mleko po steklenički.
Mame srne ni.



Kakšno življenje čaka srnico, ki se skriva v travi in ji kosilnica odkosi nogo?
V njenem naravnem okolju ne bi mogla preživeti ...
Tale srnica je potem živela z domačimi zajci in mucki ...

Ko sem bila otrok, sem dostikrat hodila, ko je ata kosil, ob kosilnici oz. malo pred njo, in pazila na to, da prepodim kakšno srnico, če se bo skrivala v travi ... Se spomnjam žalostnih prizorov, ko je kljub vsemu bila nesreča.
In spominjam se srnic, ki so brezglavo tekle kar nekam in jih mame srne niso več našle ...
Ker smo dobro vedeli, da mama srna mladička več ne sprejme, če ima vonj po človeku, se mladičkov nikoli nismo dotikali.
Rada se spominjam srnjaka Naceta, ki je ostal sam, mama srna ga ni poiskala, potem ko sta se dvojčka srnjačka razbežala na različne strani - kaže, da je poiskala le enega ... Potem, ko je že drugi dan srnjaček sam jokal v žitni njivi, ga je ata prinesel domov in potem je zrasel pri nas ... Spominjam se ga, kako je ponosno hodil po hlevu in čakal na mojo mamo, da pomolze kravo; čakal je, da dobi mleko! Po stopnicah je hodil v hišo, spal pod mizo ...
Ko je zrasel, je hodil po svoje, a vedno se je tudi vračal - domov ...

Nekaj let ... dokler ga ni nekdo ustrelil.