Špage iz ušes (MP3)

S kolesom se peljem po kolesarski stezi, tik ob njej je pločnik, na isti ravnini. Po pločniku hodi ženska, a ni čisto na pločniku (pravzaprav je malo tukaj, malo tam) in ker bi jo jaz rada prehitela, sem zelo pozorna nanjo, kajti imam občutek, da ni gotovo, kje bo korakala čez par sekund. Še malo bolj levo ali še malo bolj desno.
Pozvonim. Nič. Potem zavijem, da jo obvozim, a kar naenkrat zavije tudi ona. Hitro ustavim, kolo zaškriplje - in končno me opazi, morda tudi zasliši.
Iz ušes potegne vrvice - aha, ni čudno, da ni nič slišala! - in se mi zelo lepo nasmehne in opraviči.
Seveda se ji nasmehnem tudi jaz. In odpeljem dalje.

Ampak ko se peljem naprej, razmišljam o tem ... O tem, kako "ne-varni" so ljudje z vrvicami v ušesih, ljudje, ki kar naprej poslušajo glasbo. Morda se kdo celo umika v nek drug svet, ker mu je sodobni (prometni) red in nered nesprejemljiv, predivji, premalo divji.
Torej, marsikakšen pešec ni varen. Preveč odsoten je, da bi registriral vse možne nevarnosti zanj. Mimogrede spremeni smer hoje, ne da bi preveril, če je varno.
Pravzaprav se meni že sicer ne zdi dobro to, da mora nekdo stalno poslušati glasbo ... ali sploh karkoli, radio, TV, samo da se stalno nekaj dogaja. Sam hrup. Kar naprej se mora nekaj dogajati ... to je hrup, ne glasba ...
Kot da tišina ni dobra.
Na cesti sploh bi bil pa človek varnejši in tudi drugih ne bi ogrožal, če bi bil pozoren na glasove in dogajanje okoli sebe, ne pa predvsem na to, kar prihaja po vrvicah v ušesa ...
Meni se zdi, da naj bi pešec poslušal glasove okolja, ptičke recimo, opazoval rože, drevesa, mimoidoče ... in se ne prepuščal samo nekim zvokom, ki prihajajo po žičkah v njegovo glavo, sicer bil pa za zunanji svet bolj ali manj odsoten.
Že tako je veliko umikanja in odmikanja v lastni svet.

Stanujemo v 4. nadstropju blizu zelo prometne ceste. Slišimo vozila na nujni vožnji, kakšen dan je ogromno siren, ki jih slišimo v stanovanje. Tudi sicer se sliši promet, tudi ponoči. Ampak ko pa pripelje mimo kakšen avto, v katerem bobni glasba, pa še posebej zabobni tudi gor v stanovanja.
Je voznik, ki ima v avtu hrupno glasbo, resnično zbran na cesto, na promet v okolju?
Po moje tudi vozniku v avtu ne more biti dolgčas, če nima vključene glasbe.

"Znanstveniki tudi predlagajo, da kupci predvajalnikov MP3 zraven kupijo posebne filtre za slušalke, ki onemogočajo zvokom iz okolice, da prodrejo do ušesa, tako pa ljudje nimajo potrebe, da bi povečevali glasnost." Mnogi (kar 72%) namreč poslušajo glasbo glasneje od 85 decibelov.

Vira:
- http://www.bambino.si/predvajalniki_mp3_krivi_za_slab_sluh
- http://ec.europa.eu/news/environment/090928_sl.htm - Kaj pravi evropska komisija o varovanju sluha? Tole:

Kako glasno je torej preglasno? To je odvisno od trajanja poslušanja.

Pri osebnih predvajalnikih glasbe se pojavljata dve vrsti težav. Ljudje jih večinoma uporabljajo v hrupnem okolju, denimo v avtobusih, zato morajo povečati stopnjo glasnosti. Nekatere naprave celo omogočajo samodejno povečanje glasnosti.

Naslednja težava je dolgotrajna uporaba. Nižja glasnost ob dolgotrajnejšem poslušanju naj bi bila bolj škodljiva kot krajše poslušanje glasbe pri visoki glasnosti.

Pri večini osebnih predvajalnikov glasbe je raven glasnosti med 60 in 120 dBA (decibel po lestvici A). Po mnenju znanstvenikov raven glasnosti, ki je nižja od 80 dBA, ne povzroči okvare sluha. Ta raven približno ustreza prometnemu hrupu z bližnje ceste ali vpitju človeka. Tudi če glasbo poslušate pri 80 dBA, lahko to varno počnete do 40 ur na teden. Če pa glasnost samo nekoliko zvišate, se tveganje izjemno poveča. Pri glasnosti 89 dBA je glasbo priporočljivo poslušati samo 5 ur na teden.

Poleg vgrajene privzete nastavitve bodo morali osebni predvajalniki glasbe potrošnike opozoriti tudi na nevarnost prekoračitve mejne ravni glasnosti. To opozorilo bo lahko zapisano na oznaki ali kot opozorilo na zaslonu - tehnične podrobnosti bodo prepuščene proizvajalcem.