So volkovi v resnici nevarni?

Mimogrede sem pred blagajno opazila naslov - mislim, da v Slovenskih novicah - o tem, kako volkovi koljejo ovce, država pa ne da nič denarja.

Toda ali je volk nevaren (človeku) - ali bolj človek volku?

Volk praviloma ni nevaren človeku, razen če je bolan (npr. da ima steklino, pri nas tak primer ni znan, poročila so iz tujine) ali če gre za križanca psa in volka in ta križanec nima prirojenega strahu pred človekom, kot ga ima volk. Prav tako je lahko človeku nevaren napol udomačen volk. Miha Krofel pravi, da se je znašel že sredi volčjega krdela, pa se mu še ni zgodilo, da bi ga le-ti napadli. Menda ne napade človeka niti mati volkulja, četudi le-ta pobija njene mladiče.

Kako pa je z napadi volkov na drobnico, govedo, skratka, na domače živali?

Sin mi je pripovedoval, da se je pogovarjal z nekom, ki veliko ve o volkovih.

Povedal je, da volkovi živijo v tropu, v veliki družini. Jasno je, kdo je vodja. In vodja krdela tudi poskrbi za plen oz. uči mladiče loviti. Tako recimo skupaj ujamejo srno. No, plen je velik glede na velikost krdela, v naših krajih je to recimo srna, saj so krdela manjša kot kje drugje. Kjer so krdela večja, lovijo npr. jelena.Ubijejo toliko, kot potrebujejo.

Velika težava, ki jo volkovom povzroči človek, je, če ubije vodjo tropa, torej tistega, ki je skrbel za hrano, ki je učil loviti plen.

Volkovi se potem razletijo, krdelo razpade, neuki volkovi in sploh posamezniki ne zmorejo uloviti hitre srne, pa potem poiščejo počasnejše živali ... npr. ovce ali tudi govedo. Tudi to, da ubijejo več živali, kot potrebujejo za potešitev lakote, ne spada k njihovi naravi, temveč pomeni, da se je nekaj izrodilo.

Torej, če je res nujno "odstraniti" kakšnega volka, naj nikakor ne bi ubili vodje krdela. S tem naredijo več škode kot dobrega.

Človek, ki posega v naravo, je odgovoren za to, kar dela! Mnogokrat odloča o pomembnih rečeh, o katerih pa premalo ve.

.

Canis lupus (fotka)

V Sloveniji je okrog 39 volkov, ki sestavljajo 8 do 11 tropov. (Ocenjevano 4 leta, od začetka l. 2010 do konca 2013.)

Film Med volkovi (Entrelobos), posnet po resnični zgodbi - o prijateljstvu med dečkom in volkovi:

http://www.kinodvor.org/media/med_volkovi_pg.pdf

Še nekaj citatov:

Volkovi pri nas se človeka neizmerno bojijo in se mu na široko izogibajo. Že videti volka v naravi je redek privilegij, ki se ga moramo veseliti, ko se nam zgodi, razloga za strah pa ni prav nobenega. Resda se v svetu pojavljajo primeri napadov volka na človeka, so pa to izjemni dogodki in ne pravilo. Pri nas in v naši okolici takšnega dogodka v novejši zgodovini nimamo dokumentiranega.

Ne tako dolgo nazaj se je domnevalo, da živali na vrhu prehranskega spleta, vrhunski plenilci, nimajo bistvenega vpliva na ekosistem. Danes je vse več dokazov, da je resnica prav nasprotna. Vse kaže, da imajo vrhunski plenilci ključno regulacijsko vlogo v ekosistemih, ker vplivajo tako na gostoto kot na prostorsko razporejanje svojega plena in tako povzročijo kaskaden efekt, ki se odrazi na celotnem ekosistemu. Eden izmed najbolj znanih primerov je iz nacionalnega parka Yellowstone v ZDA. Po ponovni naselitvi volkov so se veliki rastlinojedi začeli drugače razporejati, obnovila se je vegetacija ob vodotokih, posledično se je povišala vrstna pestrost ptic, dvoživk in vodnih živali. Obnova vegetacije se je pojavila tudi širše in celotna krajina je začela spreminjati podobo. Večanje števila vrst in interakcij med njimi veča kompleksnost ekosistema, kar v naravi pomeni stabilnost. Natančne vloge volka v naših ekosistemih ne poznamo, gotovo pa je pomembna, saj so se ti oblikovali v njegovi prisotnosti.

Zanimiva seminarska naloga: Volkovi v Sloveniji