Snežene kepe - od zelenih do belih!

Snežene kepe (Viburnum opulus)!

Vedno so se mi zdele tako zelo lepe! Ko sem bila še otrok, sem jih občudovala pri enem sosedu! Skupaj sta rasla dva velika grma, španski bezeg in snežene kepe! Zame je bilo to dvoje pojem lepega v vrtu!

...
Zdaj pa oboje raste tudi v mojem vrtu. Tako težko sem čakala na to. Šele "v zrelih letih" sem posadila oba grmička.
In zdaj vsako pomlad čakam (če imam srečo, da sem sploh na svojem vrtu), da grm sneženih kep vzbrsti. Vesela sem, ko opazim prve znake, da je grm preživel zimo, mraz. Potem opazujem rojevajoče se listke ... In čakam na mogočne kepe cvetja.
Ko sem prejšnjič opazovala še zelene kepe, sem pomislila: kako smešno je to: zelene snežene kepe! Kako morejo biti snežene kepe zelene!

In potem še misel: Vsak od nas je najprej zelen ... potem pa počasi zori in postane to, kar v resnici je.

Če je snežena kepa, postane bel.

Zrelost nekaterih bitij se kaže v tem, da so zelena. Ljudje pa naj ne bi ostali zeleni do poznih let.

Po drugi strani je pa tudi to res, da se lahko kadarkoli znajdemo pred stvarmi, pred katerimi smo čisto zeleni ... od neznanja ali pa od strahu in negotovosti ...