Smrtna kazen? Ne!
Malo mi je pobegnil dan, 30. 11., ki je mednarodni dan za odpravo smrtne kazni.
Malo mi je pobegnil dan, 30. 11., ki je mednarodni dan za odpravo smrtne kazni.
Pa zdaj objavljam razmišljanje o tej tematiki:
...
"Mama, to sploh ni prav, da eden ubije nekoga, potem pa drugi ljudje ubijejo njega! To sploh ni prav. Ker potem prvi ubije, pa potem nekdo drug ubije njega in vse to gre naprej ...! Ne, ni prav!"
Tako mi je razlagal moj najmlajši ...
"Seveda ni prav!" mu pritrdim. "Res je, nihče ne bi smel nikogar ubiti. A če se že zgodi, da kdo koga ubije, še vedno drugi ne bi smeli njega ubiti ... Če je nekdo drugega ubil po nesreči, je že tako zelo kaznovan ... A če ga je namerno, bi vendar mogla biti kakšna druga, pametnejša, boljša kazen. Primernejša. Kajti ljudje nismo gospodarji življenja. Bi pa morali zelo paziti na nevarne ljudi, take, ki bi lahko še koga namerno ubili."
Razmišljava naprej: Ja, take bi jaz dala v delovno taborišče in pod stalni nadzor. Dala jim bi delo in primeren počitek ter tudi duhovno oskrbo. V upanju, da bi človek spoznal, kaj je naredil. Da bi premislil v sebi. Morda bi tako zorel in postal čisto socialen. A tudi če bi ostal za neko ograjo, bi vendar mogel sam sebe preživljati z delom in na nek način imeti občutek, da je vsaj delno lahko zadovoljen sam s seboj.
A če se ne bi popravil, bi pa vsaj nevaren ne bil, bil bi pač pod kontrolo; in vsak bi delal.
Ja, tako se pogovarjava z Malim.
Vesela sem, ker tako razmišlja, ker tako jasno ve, da nihče ne bi smel ubijati, čeprav - kadar je jezen - je zelo jezen in tedaj si težko zamislim, kako umirjeno in zrelo zna razmišljati.
Tako mi je razlagal moj najmlajši ...
"Seveda ni prav!" mu pritrdim. "Res je, nihče ne bi smel nikogar ubiti. A če se že zgodi, da kdo koga ubije, še vedno drugi ne bi smeli njega ubiti ... Če je nekdo drugega ubil po nesreči, je že tako zelo kaznovan ... A če ga je namerno, bi vendar mogla biti kakšna druga, pametnejša, boljša kazen. Primernejša. Kajti ljudje nismo gospodarji življenja. Bi pa morali zelo paziti na nevarne ljudi, take, ki bi lahko še koga namerno ubili."
Razmišljava naprej: Ja, take bi jaz dala v delovno taborišče in pod stalni nadzor. Dala jim bi delo in primeren počitek ter tudi duhovno oskrbo. V upanju, da bi človek spoznal, kaj je naredil. Da bi premislil v sebi. Morda bi tako zorel in postal čisto socialen. A tudi če bi ostal za neko ograjo, bi vendar mogel sam sebe preživljati z delom in na nek način imeti občutek, da je vsaj delno lahko zadovoljen sam s seboj.
A če se ne bi popravil, bi pa vsaj nevaren ne bil, bil bi pač pod kontrolo; in vsak bi delal.
Ja, tako se pogovarjava z Malim.
Vesela sem, ker tako razmišlja, ker tako jasno ve, da nihče ne bi smel ubijati, čeprav - kadar je jezen - je zelo jezen in tedaj si težko zamislim, kako umirjeno in zrelo zna razmišljati.
Pred časom sem dobila vabilo na neko pričevanje, ki se ga sicer nisem mogla udeležiti, vabilo na pričevanje nekdanjega obsojenca na smrt Williama Neala Moora, ki je pred časom (letom, dvema?) v Lj. govoril o vprašanju smrtne kazni (ob vsakoletnem dnevu za odpravo smrtne kazni, 30. novembra).
Tema je aktualna, zato želim zapisati nekaj o tem človeku in sploh o smrtni kazni.
Tema je aktualna, zato želim zapisati nekaj o tem človeku in sploh o smrtni kazni.
...
Nekdanji obsojenec na smrt William Neal Moore je edini morilec, ki je bil obsojen na smrtno kazen, a kasneje pomiloščen. Leta 1974 je namreč umoril človeka in zaradi tega bil obsojen na smrtno kazen.
V zaporu je preživel 16 let in pol. Trinajstkrat so mu določili izvršitev smrtne kazni na električnem stolu, a so jo vselej preložili. Nekaj tednov pred zadnjo napovedano izvršitvijo je napisal pismo, v katerem se je opravičil svojcem žrtve. Ti so se zavzeli za njegovo pomilostitev, prav tako tudi Mati Terezija. Ko je bil William že v celici za pripravo na izvršitev smrtne kazni, kjer je čakal 72 ur, je 7 ur pred izvršitvijo prišel ukaz pomilostitve. Bil je izpuščen in od takrat pričuje za neprecenljivo vrednoto življenja.
Nekdanji obsojenec na smrt William Neal Moore je edini morilec, ki je bil obsojen na smrtno kazen, a kasneje pomiloščen. Leta 1974 je namreč umoril človeka in zaradi tega bil obsojen na smrtno kazen.
V zaporu je preživel 16 let in pol. Trinajstkrat so mu določili izvršitev smrtne kazni na električnem stolu, a so jo vselej preložili. Nekaj tednov pred zadnjo napovedano izvršitvijo je napisal pismo, v katerem se je opravičil svojcem žrtve. Ti so se zavzeli za njegovo pomilostitev, prav tako tudi Mati Terezija. Ko je bil William že v celici za pripravo na izvršitev smrtne kazni, kjer je čakal 72 ur, je 7 ur pred izvršitvijo prišel ukaz pomilostitve. Bil je izpuščen in od takrat pričuje za neprecenljivo vrednoto življenja.
...
Italija je 30. novembra 1786 kot prva država na svetu odpravila smrtno kazen (v Toscani). Skupnost sv. Egidija v sodelovanju z Amnesty International in drugimi sorodnimi organizacijami organizira zbiranje podpisov za popolno odpravo smrtne kazni po svetu.
Zahteva pobude je, da se smrtna kazen kot zločin proti človeštvu odpravi po celem svetu. Podpise v podporo tej pobudi so zbirali tudi v Ljubljani, ki je postala pridruženo mesto v mednarodni kampanji Mesto za življenje - mesto proti smrtni kazni. Akciji se je doslej pridružilo že več kot 1400 mest (podatek o številu pridruženih mest je star 2 leti).
Dodatno gradivo o gostu in smrtni kazni je dostopno na naslednjih povezavah:
http://nodeathpenalty.santegidio.org/en.aspx
http://www.executionfilm.com/
http://www.filedby.com/author/billy_neal_moore/2931788/
...
Prepričana sem, da nihče ne bi smel ubiti drugega. Noben človek ni gospodar nad življenjem, sploh pa ne gospodar nad življenjem drugega človeka. Vsakemu človeku bi - po moje - morali dati možnost, da bi dostojno živel, tudi zaporniku, da, tudi ubijalcu (ampak hotelski zapori po moje to niso, primerno življenje je tisto, ko človek dela za to, da živi).
.
Nehote razmišljam o(b) biblični zgodbi o bratih Abelu in Kajnu (1 Mz 4,1-16).
Kajn je v jezi (v ljubosumju) ubil svojega brata Abela.
In Gospod je rekel: Kaj si storil? Glas krvi tvojega brata vpije iz zemlje k meni.
Kajn je rekel Gospodu: Moja krivda je prevelika, da bi jo mogel nositi. Blodil in begal bom po zemlji. Kdor koli me bo našel, me bo ubil.
Gospod pa mu je odgovoril: Ne tako; kdor koli ubije Kajna, bo sedemkrat maščevan.
Nehote razmišljam o(b) biblični zgodbi o bratih Abelu in Kajnu (1 Mz 4,1-16).
Kajn je v jezi (v ljubosumju) ubil svojega brata Abela.
In Gospod je rekel: Kaj si storil? Glas krvi tvojega brata vpije iz zemlje k meni.
Kajn je rekel Gospodu: Moja krivda je prevelika, da bi jo mogel nositi. Blodil in begal bom po zemlji. Kdor koli me bo našel, me bo ubil.
Gospod pa mu je odgovoril: Ne tako; kdor koli ubije Kajna, bo sedemkrat maščevan.
In Gospod je dal Kajnu znamenje, da ga nihče, ki bi ga našel, ne bi ubil.
.
Mislim si, da je imel Kajn možnost "odslužiti" svoj greh ...
In tako naj bi bilo z vsakim zločincem ...
...
Življenje in smrtLjudje med seboj
AK
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje
