Skorja

življenje piše
včasih rahlo in nežno,
včasih trdo in grobo in neizprosno
in odtiskuje sonce in smeh in bolečine v obraz,
skorja počasi v viharjih in soncu otrdeva,
počasi počasi do konca ponosno
živi, dokler ne stisne mraz
in smrt neizbežno
dušo izdihne