Sanjala sem, da sem se zaljubila ...
Sanjala sem, da sem se zaljubila ... in to tako zelo ... tako me je vleklo k nekemu moškemu ... in potem sem ugotovila, da je to vendar moj mož.
Sanjala sem, da sem se zaljubila ... in to tako zelo ... tako me je vleklo k nekemu moškemu ... in potem sem ugotovila, da je to vendar moj mož.

Bila sem presrečna!
Zaljubiti se v svojega siceršnjega izbranca je vendar nebeško lepo!
Sicer se je sanjska zgodba končala s spoznanjem, da je tisti moški moj mož.
A če bi bilo drugače? Če bi bil tisti človek nekdo drug, nekdo, ki ni moj mož?
Kaj bi naredila? Bi mi bilo jasno, da moram držati mejo?
Upam, da.
Kajti prepričana sem, da sami sebe in druge moremo osrečevati samo, če držimo določene meje, predpise, zakone. Dogovore.
Da se tako lahko zanesemo na druge ... in da se lahko zanesemo tudi na sebe ...
Pred kratkim mi je nekdo pripovedoval, kako njegova žena hodi po robu ... koliko si dovoli v odnosih z drugim moškim ... kako zelo hodi po robu ... izziva ... Res: izziva.
Škoda se mi zdi, če kdo takole trenira svoje moči ... namesto da bi svoj čas, svojo energijo posvetil raje osnovni družini ...
Pred precej leti mi je nek duhovnik, ki je pač (bil) zaobljubljen celibatu, rekel, kako mora biti vsak duhovnik previden, kako si ne sme popuščati, kako ne sme recimo opazovati ženskega spodnjega perila v izložbi ... ker je lahko "nevarno" ...
Mene je prav presenetil, še nikoli nisem o tem razmišljala, vsaj ne na tak način, zdelo se mi je vse to razumno, pametno ... cenila sem njegovo odločnost ... verjela v njegovo moč.
Ampak kasneje, pa ne tako veliko kasneje, nekaj let pa ..., kasneje ta duhovnik ni bil več duhovnik, pač pa je živel z žen(sk)o.
Kam sem zašla s svojimi mislimi!
Zašla od občutka, ki me je spremljal, ko sem se zbudila iz sanj.
Hvaležna sem za svojo zvestobo možu, svojemu moškemu.
Nič ni samo po sebi umevno.
Ob vseh pogovorih z bolj ali manj bližnjimi ljudmi pa vse bolj spoznavam, kako je nujno vedeti, kaj ima v življenju prednost.
Gotovo ni nobenega zakona, nobene zveze, nobene zaveze, nobene zaobljube brez preizkušenj. Tudi brez odpovedi, včasih samemu sebi ...
Šele ko smo v preizkušnji, se izkaže, kdo smo ... se izkaže, koliko moči imamo ... in koliko resnične ljubezni je v nas.
Ni pametno hoditi po robu in preveč preizkušati lastne moči ...
Biti zvest svojemu izbrancu ... stati mu ob strani v zdravju in bolezni, v sreči in nesreči ...
Biti zvest samemu sebi ...
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje

