Samo dojenček? Sem mislila, da je kužek!

Spomin:

Grem po naselju z dojenčkom v rokah. Pa se vsuje k meni polno šolskih otrok. Obdajo me, vsi ogovarjajo dojenčka. Začutim, koliko mnogim otrokom pomeni dojenček! Koliko življenja je v njih. Koliko odprtosti je. Topline. Življenja, življenja.

V tem občutju lepote, kipečega življenja nas zmoti neka gospa, dobesedno rine med otroki proti središču, kjer sem jaz z otrokom ...

Videti je vsa vzhičena!

A naenkrat kar obstane in potem zajamra: "Ojej! Saj je SAMO dojenček! Sem mislila, da je kužek!"

In se izmuzne iz skupinice in odide ...

Mi pa strmimo za njo.

Kot v šoku. Izginila je toplina, izginilo je sonce ... Izginilo je čebljanje ...

SAMO dojenček je! Mislila sem, da je kužek!

....

Še vedno se spominjam dogodka.

Še vedno ne morem razumeti vzklika: "Samo dojenček je, sem mislila, da je kužek!"

Imam rada kužke, vendar ...