Rovte in Mussomeli - mnoge je vzela svoboda ...
"Jezus ni govoril veliko o pravičnosti, pač pa o ljubezni ..." je včeraj v Rovtah rekel Joseph A Mussomeli. Tako nekako. Prav je,
"Jezus ni govoril veliko o pravičnosti, pač pa o ljubezni ..." je včeraj v Rovtah rekel Joseph A Mussomeli. Tako nekako.
Prav je, da smo pravični, verjetno si vsi tega želimo. A nad tem je ljubezen. Da bo res dobro.
Pravičnost včasih uniči kaj lepega ... lahko se celo izrodi v pravičniškost ... žal ...
...

Morda je bila prav ljubezen - več kot samo pravičnost - tista, ki je vodila vaščane Rovt, Rovtarje, že l. 1944, pred 70 leti (ja, že med vojno!), da so postavili spravno kapelico vsem vojnim žrtvam, domačinom iz Rovt in njihovega okoliša.
To je nekaj edinstvenega v slovenskem prostoru! Bila je prva tovrstna kapelica. V njej so zapisali imena vseh do novembra 1944 umrlih v vojni. Kapelico so postavili, tudi financirali domobranci. V Rovtah so "nastali" prav tako kot drugje, kot odziv na nevarnosti, ki so grozile domači vasi.



V Rovtah je bilo po 2. svetovni vojni trikrat več žrtev kot med vojno. Vzela jih ni vojna, pač pa svoboda.
To frazo sem jaz poznala že kot otrok ... tudi pri nas so ljudje pripovedovali razne zgodbe in rekli, da je marsikoga vzela "svoboda" ali da se je nekaj zgodilo po svobodi. Ne v svobodi, pač pa po svobodi. Svoboda je bila le 8. ali 9. maj 1945, potem je za mnoge ni bilo več.
In ker je bila ta svoboda "edina zveličavna, edina dopustna", mnogi cela desetletja niso poznali resnice ... in marsikdo je ne pozna niti sedaj ... ali pa zdaj enostavno zahteva odpuščanje, ne da bi za spravo resnično kaj naredil ...

...

Dež nas je proti koncu maše pregnal v cerkev, kjer se je potem po maši odvijal lep kulturni program, poleg glavne govornice gospe Valič Zver so govorili tudi logaški župan, Peter Sušnik kot predsednik Nove slovenske zaveze, ameriški veleposlanik Mussomeli, poleg povezovalke so res lepo peli domači zbor (morda zbor z malo večjega območja?), Marko Fink (med mašo psalm - Čisto srce, o Bog, mi ustvari) in dva avstroogrska vojaka (dve pesmi) - v uniformi, kakršno je nosil tudi Rudolf Maister, eden je igral na harmoniko, drugi pel.



...
Škoda, ker ne najdem kakšne druge objave te pesmi (lepa je, zelo, kako smo jo peli!) ... da bi bila z navadno slovensko zastavo ...
Del povzemam po zapisu Vilija Kovačiča (da mi ni potrebno preverjati vseh podatkov, s pripombo, da mi je nekdo rekel, domačin iz Rovt, da glede na okoliščine ocenjuje, da je bilo okrog 1000 ljudi):
Okrog 600 - 700 ljudi je bilo na spravni slovesnosti ob 70 letnici postavitve kapelice žrtvam 3 vojn in 4 udeleženih strani. Slovesnost se je pričela z mašo pred kapelico. Ljudi je bilo približno toliko kot jih je bilo leta 1944 ob otvoritvi kapele. Gre za spravno kapelo, ki so jeseni leta 1944 postavili domobranci. Spravna kapela je imenovana zato, ker so v njej na istem mestu vpisane skupaj z vaškimi stražarji in domobranci tudi žrtve partizanov. To je edinstven primer spravnega obnašanja že med vojno, kar pa je bilo vseskozi zamolčano.
Skupno s povojnimi poboji je bilo v Rovtah in okolici pobitih okrog 300 ljudi, kar je bil ogromen krvni davek, ki so ga plačali prebivalci za ohranitev svojih domov in cele vasi. Spravna kapelica je bila v povojnem obdobju že dvakrat pred tem da jo porušijo, a se je na srečo ohranila, zanamcem v spomin in opomin. /.../
S slovesnosti je bila poslana posebna poslanica poslancem Evropskega parlamenta, v sklopu prizadevanj za odpravo posledic totalitarnih režimov. Kot vemo odpravo teh posledic tudi Sloveniji s posebno resolucijo nalaga Svet Evrope.
-------
Dodajam še en link, tukaj so tudi posnetki govorov:
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje


