Religiozne laži ...?

"Tako smo se navadili na religiozne laži, da ne opažamo več, kakšna omejenost in kakšne strahote izpolnjujejo učenja cerkve."( Ellen Key)

Tole trditev sem zasledila na FB.

Meni se zdi, kako smo vsi ljudje predvsem iskalci ... kako iščemo ... Žal se včasih kakšna iskanja in dognanja sprevržejo ... mnogo je poenostavljanja ... mnogo je zaletavosti ... In mnogo je sodb neznanih stvari in neznanih ljudi ...

Kje sem jaz? Sem povezujoča - ali pa sem tudi jaz nestrpna?

Del pogovora s FB:

Z.: Nekateri res ne opazijo. Meni so smešni ljudje, ki trdijo, da religije ne učijo nič slabega...
X.: Se bolj bizarni so tisti,.ki menijo, da religije ucijo dobre stvari
K.: Takšni veš, da niso prebrali niti poglavja stare zaveze
S.: odvisno, kako definiraš religijo
Z.: mišljena je institucionalizirana religija (npr. Cerkev)....ne človekova izvorna religioznost, ki izhaja iz njegove notranjosti..
Ana: No, morda pa jaz ne razumem čisto Jaz namreč imam verouk celo, to skoraj gotovo pomeni, da sem v neki instituciji ali kaj? Pa vendar mislim, da učim otroke dobre stvari!
Z.: Ana, saj to ne leti nate osebno. Moje mnenje pa ostaja: RKC in inatitucije ostalih velikih svetovnih religij, temelji na globoki dvojni morali in lazi. Moral.bi ti slep, da tega nebi zaznal tudi trenutnem stanju in delovanju RKC
Ana.: Z., morda nisem dovolj brihtna, toda zaenkrat teh stvari ne dojamem, čeprav večkrat slišim in berem. Dejstvo je, da sem katehistinja in da imam dva razreda v okviru določene župnije. Dejstvo je tudi, da sem osebno povezana tako z otroki kot s starši in se z njimi pogovarjam tako, kot čutim, da je prav. In npr. otrokom povem zgodbe, ki niso samo iz SP ali o svetnikih. Recimo prav ta teden sem povedala zgodbo o ženski, ki je obsojala sosedo, kako slabo pere perilo ... v resnici je pa imela sama umazana okna! Torej je videla svojo umazanijo in ne sosedino! Gotova sem, da otroci čisto pravilno razumejo take in podobne zgodbe ... Torej ... ne leti name osebno ... ampak jaz sem uradno katehistinja Saj vem, da ne leti name osebno, pa tudi če bi, bi vseeno delala naprej tako, kot čutim in spoznavam, da je prav ... No, in kaj ob vsem tem je RKC? Če nisem jaz? RKC je vendar skupnost ljudi!
P.: Nekateri se poistovetijo (identificirajo) z organizacijo, drugi pa s skupnostjo ljudi, ki so -po naključju?!- člani in/ali u-porabniki tega organiziranega načina življenja. pa vsi (iz Radencev)
K.: Iskati dobre reči v religiji, kakršno poznamo danes (prevare, finančni zlomi, posilstva, pedofilija...) je kot bi iskal dobre lastnosti pri Hitlerju- seveda je najbrž imel kakšno; vendar ali ga to opravičuje za vse gorje, ki ga je storil? Ne. Kdor veruje veruje, ni mu treba tega dokazovati v religiozni poslušnosti, ki so si jo izmislili ljudje, da imajo druge pod nadzorom. Ljudje se znamo družiti tudi brez organizacij. In se imeti lepo.
S.: ah, jaz še vedno mislim, da ni nič črno-belo. če lahko dojamemo širšo sliko, potem imajo vse stvari v njej svoje mesto. velik problem je le v tem, da so kolektivni pozitini pojavi včasih zelooo boleči za posameznika. pa če nam je všeč ali ne, dejatvo je, da so institucionalizirane religije ogromno naredile za človeka. seveda, ker pa je človeška zavest še vedno polna vsakovrstne teme, tudi institucionalizirane religije niso imune za pokvarjenosti najhujše vrste. toda to nima čisto nič opraviti z religijo, temveč s stanjem zavesti človeka. dokler tega ne dojamemo, bomo ujeti v polarizacijo življenja na črno in belo, kar je velika škoda. pika.
P.: Danes je vse organizirano, zato 'ni skrbi' za zdravje organov - pregona (?). Včasih nas pritisne na stran(ko smo lačni).
Z.: Evo Ana, K. je odgovorila tocno tako, kot bi jaz. ..
K.: Ah, zato smo tu kjer smo, ker ljudje ne upajo obsoditi reči, ki so obsodbe potrebne. Še posebno in najprej v religiji, ki se predstavlja kot vzor.
P.: Vzor - česa?
K.: Vzor tega kako naj pravi kristjan živi.
K.: Saj vem, če ne bi bilo boleče groteskno,bi bilo smešno.
P.: Eno je teorija (teo-bog), drugo praksa oranja s plugom v zemljo.
K.: Jp.
P.: Vse je v (vodnem-vódenem-vodénem) krogu, kjer živimo.
Ana: No, pa dajmo konkretno. Kaj lahko naredimo danes? Če bi zdajle razpustili cerkve, ki mnogo stvari na nek način razpadlo, mnogi ljudje bi izgubili to, kar sedaj imajo. V moji župniji recimo imajo krožek ročnih del in se družijo v njem različne generacije. Delajo ročna dela, ki jih bodo prodali na Miklavževem sejmu in denar dali v dobrodelne namene. Potem imamo krožek, kjer učijo starejše ljudi telovaditi. Imamo skavte, ki ogromno naredijo za otroke in mlade, in poudarek je na življenju in na sožitju z naravo. ... Potem imamo dobre pevske zbore! Koliko ljudi tukaj pridobi veliko ... brez plačljivih glasbenih šol! Posameznike učijo tudi na kitaro in še kaj. .. Pa bom še malo o svojem verouku. Mislim, da učim otroke dobrih stvari. Povezana sem tudi s starši in čisto konkretno jih vključujem v to, kar mislim, da je dobro. Tako mi je pred kratkim en očka rekel, da bo še tisti večer veliko s svojo hčerko. ... Naštevam vse to, ker če bi zdaj "odvrgli" vso organizacijo RKC, bi pravzaprav vse to ali mnogo od tega odpadlo ... A ni tako?
Ana: Sicer pa itak velja, da je vera brez del mrtva.
Z.: Elen Key je rekla nekaj takega, da je religioznost tako globoko ukoreninjena v clovekovi naravi, da je tudi poucevanja verouka ne more uniciti. V waldorfski pedagogiki v vrtcih sploh ne poucujejo verouka ker so.mnenja da majhen otrok tega ne potrebuje...
Ana: Žal je res oboje: da zločini v RKC so in da bi morala biti Cerkev zgled ... pa mnogokrat ni. ... Večkrat kdo trdi, da jaz zagovarjam Cerkev kot tako ... vendar je ne. ... Imam pa rada resnico.