Razmišljanje na svečnico
Danes je svečnica. Pregovor pravi, da kolikor dolge ledene sve
Pregovor pravi, da kolikor dolge ledene sveče visijo od streh, toliko snega bo še padlo ...
A kaj je svečnica?
Krščanski praznik. Katoliški vsekakor. Zaključek božičnega časa. Do danes so marsikje postavljene jaslice. Vsaj tako je bilo včasih. Tudi pri nas doma so še. No, menda imamo jaslice predvsem pri nas, v Sloveniji ... toliko dela vložijo jasličarji vanje, da jih je škoda "podreti" takoj po svetih treh kraljih.
Je spomin na dan, ko sta Marija in Jožef nesla v tempelj malega Jezusa, starega 40 dni, tak je bil pri njih običaj. Starši so nesli prvorojene sinove darovat v tempelj. Danes se morda čudno sliši, da koga darujemo - ta beseda najbrž mnogim pomeni nekaj čudnega (morda koga spominja na žgalne daritve, vsekakor pa na nič sodobnega) ...
A meni je zelo blizu to, kar pomeni ...
Otroci, ki se nam rodijo, so velik dar. Nihče ne more kar "narediti" otroka, na nek način nihče ni zaslužen za to, da otroke ima. Otroci so podarjeni.
Res je, da mnogi starši ogromno žrtvujejo(mo) tudi zato, da sploh zanosijo in da se otroci rodijo. A vendar - verjamem - otrok pač ne moremo kar narediti (sicer mnogi napol v hecu uporabljajo radi ta izraz za samo ljubljenje).
Novorojenček v mojih rokah! Kakšen zaklad!
Še kako vem, da ni kar enostavno MOJ. Mi je dan, posojen, zaupan, da smem ob njem rasti kot mama, zoreti kot človek ... A vendar je samo začasno moj! Toliko, da mu pomagam odpreti, razpreti peruti, da potem sam odleti ...
Tako darovanje v templju pomeni prav nekaj takega ... Zavedanje, da nismo lastniki otrok.
V hvaležnosti za dar božjega zaupanja meni, da lahko del življenja preživim z lastnim otrokom, s sadom lastnega telesa, s sadom ljubezni mojega moža in mene, stojim pred svojim Bogom. V upanju in zaupanju, da bo moj otrok živel srečno življenje ... po božji volji.
Kaj piše v Svetem pismu?
Tam je bila tudi prerokinja Ana, Fanuélova hči iz Aserjevega rodu. Bila je že zelo v letih. Po svojem devištvu je sedem let preživela z možem, nato pa je kot vdova dočakala štiriinosemdeset let. Templja ni zapuščala, ampak je noč in dan s posti in molitvami služila Bogu. Prav tisto uro je stopila tja in zahvaljujoč se slavila Boga ter o njem pripovedovala vsem, ki so pričakovali odkupitev Jeruzalema. Lk 2, 22 - 37
Od kod ime praznika - svečnica, praznik sveč?
Ker nam Jezus predstavlja luč, svetlobo. V C(c)erkvi so se pač uporabljale predvsem sveče.
Tedaj sta bila v templju tudi dva stara človeka: Simeon in Ana. Oba sta bila presrečna, da sta dočakala Jezusa, Odrešenika. Oba sta začutila, da je to dete, ta dojenček več kot navaden dojenček. Starček Simeon je izrekel svoje preroške besede, da bo to dete "luč v razsvetljenje poganov".
Tudi zame je Jezus Luč.
Pri obredu danes blagoslovijo sveče.
Hrepenenje po svetlobi je nekaj prvobitnega, od vedno v človeški naravi. Rimljani so v februarju praznovali luperkalij - ljudje so hodili s plamenicami po cestah. V nekih drugih sprevodih, amburbalijah, so s plamenicami podili duhove pokojnih (po knjigi Nika Kureta Praznično leto Slovencev, 2. knjiga).
Svečnica je pokristjanjen keltski praznik. V Franciji je bil to imbolc, v začetku februarja, in je predstavljal vrnitev sončne svetlobe (trenutek, ko se življenje znova prične). Pravzaprav astronomski praznik (mi je rekla prijateljica), ker smo na pol poti med zimskim solsticijem in pomladanskim ekvinokcijem. Dnevi se od tega datuma daljšajo mnogo hitreje. Isti fenomen se ponovi pri treh ostalih keltskih praznikih : beltaine (1. maja), lugnazad (1. avgusta) in samain (1. novembra), konec leta pri Galcih. Halloween in Vsi Sveti to simbolizirajo danes.
Rimljanski praznik lupercales ustreza svečnici. Tedaj so nosili bakle.
Pokristjanjen praznik? Kolikokrat sem o tem razmišljala!
So smeli to narediti ali ne?
Niko Kuret včasih reče, da kakšna poteza Cerkve ni bila posrečena.
Vsekakor pa, mislim, so vsa ljudstva sveta živela tesno povezana z zemljo, vodo, ognjem. In svetloba je pomenila poseben dar - tudi ljudstvom vročih krajev ...! Ogenj, svetloba, toplota! Noči so tudi v Afriki lahko zelo mrzle, ogenj je pomenil tudi varstvo pred zvermi ...
Kako so kje oblikovali in izrazili oz. izražali svoja hrepenenja, je potem stvar določenega ljudstva.
Adventni venček izhaja iz Avstrije - in ima lepo simboliko in mnogim veliko pomeni ...
Tudi pesem Sveta noč je od tam, pojemo jo po vsem svetu!
Svečnica je ... morda ... kot predelana obleka, prekrojena, z morda kaj dodatki, da je primerna še za druge ...
Kar je res lepo, je lepo tudi zato, ker je lepo mnogim ljudem!
Mislim, da Kelti niso nič prikrajšani, če smo sprejeli kristjani svečnico tudi za svoj praznik. Res je pa, da je Cerkev vnesla novo vsebino. A morda ne tako drugačno. Vsi hrepenimo po svetlobi, luči!
Še nekaj pregovorov o svečnici, nekateri si nasprotujejo:
- Kolikor dni pred svečnico ptiči žgolijo, toliko dni po svečnici molčijo.
- Za svečnico zima umre ali pa postane še hujša. (Franc.)
- Na svečnico pride medved iz brloga vremena gledat; če je megleno, ostane zunaj; če pa sonce sije, še enkrat zaspi. (Štajerska, 1884, Pajek)
- Na svečnico pride medved iz brloga; če je vreme toplo in jasno, ostane zunaj; če je pa mračno in mrzlo, vrne se nazaj, ker zime še ne bo skoro konec. (Koroška)
- Glede sveče in tega, od kje prej pade kaplja, od strehe ali sveče ...
- Če na svečnico prej kaplja pade od strehe kot od ledene sveče, medved ostane zunaj. (Gorenjska)
- Če na svečnico prej kaplja pade od strehe kot od ledene sveče, se medved vrne v brlog. (Koroška)
V pogovorih sem zvedela malo več o medvedih in svečnici:
Medved baje pride iz jame in če je nebo jasno, če se vidijo zvezde, si poliže taco in se vrne nazaj, kajti zima bo trajala še štirideset dni. Če je oblačno, če dežuje ali sneži, je pa znak, da je zime konec. Potem menda ne gre več nazaj v jamo.
Anglosaksoni namesto medveda opazujejejo svizca .
Na ta dan svizec pride iz prezimovališča. Če vidi svojo senco (kar pomeni, da je sončno), se umakne nazaj v brlog še za 6-tedenski spanec, ker bo huda zima. Če pa je dan oblačen, pa ostane zunaj, ker bo vreme zmerno.
Malo sem si pomagala s Prazničnim letom Slovencev avtorja Nika Kureta.
Galerija (2)
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje
