Ko sem opazila tole sliko, se me je zelo dotaknila.
Kako zelo res je, da razbit krožnik nikoli več ni (ne bo) cel.
Tudi polepljen (zlepljen) krožnik ni več cel. Mogoče je lepo polepljen, popravljen, tako, da razpok skoraj ne vidimo, toda vseeno ga ne bomo več uporabljali npr. za juho.
Lahko bo lep kot spomin na babico ali kot nekakšen arheološki primerek ... toda nikoli več ne bo cel.
Morda smo v medsebojnih odnosih mnogokrat premalo pozorni, nežni, občutljivi drug do drugega.
Kolikokrat slišimo tisti mimogrede "sori" in to je vse.
Vržem prijateljev "krožnik" ob tla in rečem "sori" in - je vse dobro?
To nam je jasno, da ni ... ampak podobno se dogaja, če nekdo drugega žali, včasih res celo hote prizadene.
Tudi ostre besede puščajo trajne sledi.
Marsikaj oprostimo, odpustimo, toda včasih ostajajo trajne praske, sledi, večkrat tudi rane.
Nujna je uporaba besede "oprosti", in to zares iz srca ... ne le tako mimogrede.
Tisti, ki naredi nekaj narobe, ki "razbije krožnik," bo najbolj pokazal, da mu ni vseeno, če bo spremenil svoje življenje in poskusil stvari popraviti, kolikor se le da.
Vezi med ljudmi po "razbitinah" se mnogokrat razrahljajo, uničijo ... Če pa gresta "obe strani" v globino, je pa mogoče vzpostaviti zelo dobre odnose na novo. Drugačne.
Vendar to ne gre na hitro in ponavadi ne čisto lahko.
Dokler živimo, dihamo.
Dokler živimo, upamo.
Tudi v odnosih je tako ...
Dokler živimo in smo pripravljeni delati za dobre odnose, toliko časa je upanje, da taki odnosi bodo ... In ne smemo preveč samo "upati", potrebno je iti v odnos, delati, ne čakati ...
Kako zelo res je, da razbit krožnik nikoli več ni (ne bo) cel.
Tudi polepljen (zlepljen) krožnik ni več cel. Mogoče je lepo polepljen, popravljen, tako, da razpok skoraj ne vidimo, toda vseeno ga ne bomo več uporabljali npr. za juho.
Lahko bo lep kot spomin na babico ali kot nekakšen arheološki primerek ... toda nikoli več ne bo cel.
Morda smo v medsebojnih odnosih mnogokrat premalo pozorni, nežni, občutljivi drug do drugega.
Kolikokrat slišimo tisti mimogrede "sori" in to je vse.
Vržem prijateljev "krožnik" ob tla in rečem "sori" in - je vse dobro?
To nam je jasno, da ni ... ampak podobno se dogaja, če nekdo drugega žali, včasih res celo hote prizadene.
Tudi ostre besede puščajo trajne sledi.
Marsikaj oprostimo, odpustimo, toda včasih ostajajo trajne praske, sledi, večkrat tudi rane.
Nujna je uporaba besede "oprosti", in to zares iz srca ... ne le tako mimogrede.
Tisti, ki naredi nekaj narobe, ki "razbije krožnik," bo najbolj pokazal, da mu ni vseeno, če bo spremenil svoje življenje in poskusil stvari popraviti, kolikor se le da.
Vezi med ljudmi po "razbitinah" se mnogokrat razrahljajo, uničijo ... Če pa gresta "obe strani" v globino, je pa mogoče vzpostaviti zelo dobre odnose na novo. Drugačne.
Vendar to ne gre na hitro in ponavadi ne čisto lahko.
Dokler živimo, dihamo.
Dokler živimo, upamo.
Tudi v odnosih je tako ...
Dokler živimo in smo pripravljeni delati za dobre odnose, toliko časa je upanje, da taki odnosi bodo ... In ne smemo preveč samo "upati", potrebno je iti v odnos, delati, ne čakati ...
Galerija (1)
Ščepec soliLjudje med seboj
AK
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje
