Krof. Beseda, ki je kot otrok nisem poznala. Pri nas doma smo imeli bobe. Pravzaprav bi težko zapisala, kako se je beseda sklanjala - bab (a čisto kratek), boba (bvoba), bobu (bvobu), bab, pri bobu (bvobu), z bobam (bvobam) ... (Zdi se mi, da ima to besedo tudi Ivan Cankar v eni od črtic.) Pri nas so bili bobi brez marmelade, mama jih je ocvrla enkrat na leto, za pusta.
Prav tako je pri nas, v moji družini. Ocvrto testo imamo le za pusta, ponavadi so flancati, da je manj dela. Ker so krofi, flancati, miške nezdrava hrana, mi je tako prav, da so le za pusta.
Ampak že nekaj časa sem razmišljala, od kod so pravzaprav krofi, kako je nastala ta "pustna" tradicija, od kod ime ... Pa sem iskala in našla nekaj podatkov ...
Pusta praznujemo v času, ko se zima poslavlja, pomlad pa prihaja. Prehode med letnimi časi že od nekdaj navdaja skrivnostnost, ki jo spremljajo različne šege in običaji.
Na splošno je včasih veljalo, da mora biti hrana za pusta mastna in kalorična. Krofi so bili značilna pustna jed, danes pa jih v pekarnah pripravljajo skozi vse leto. Kljub temu jih v pustnem času Slovenci pojemo največ, najraje imamo klasične krofe z marmelado.
Krofi so bili sprva le praznična pustna jed iz kvašenega testa, ocvrti na maslu, svinjski masti ali olju. Danes so glavne sestavine kakovostna bela moka, potem pa jajca, sladkor, maščoba in rum (rum prepreči, da bi se vsrkalo preveč maščobe v testo).
Bistvo jedi na pusta je bilo v tem, da so se pred postom ljudje še enkrat dobro najedli, včasih je bilo tudi veliko porok prav na pustno soboto (držali so se tega, da v adventu in postu ni bilo porok). Pustu je sledilo dolgo obdobje posta, zaradi česar so si ljudje ob pustu privoščili mastno hrano, krofe in druge ocvrte jedi iz testa.
O izvoru krofov so podatki malo različni, vsekakor pa Dunajčani prisegajo na to, da so krofi poimenovani po kuharici Ceciliji Krapf (Cäcilie Krapf), ki je okoli leta 1690 v svoji trgovinici ob vratih Peilertorpo izdelovala Cilli Kugeln (Cilkine kroglice) - v pustnem času jih je polnila z vloženim sadjem, pozneje pa so "kroglice" preimenovali v Krapfen (krapi).
Vsekakor so povezani z dunajsko dvorno kuhinjo iz prve polovice 19. stoletja, so pa današnji krofi precej drugačni. Takrat so bili krofi bistveno manjši in ocvrti na maslu, nadevani pa so bili z brusnično ali marelično marmelado.
Obstaja tudi zgodba, da je v daljni preteklosti nesrečno zaljubljena kuharica pripravljeno testo namesto v pečico pomotoma vrgla v vročo mast in tako iznašla krofe.
Etimološka razlaga začetek krofov postavlja v veliko starejši čas, omenjene so tudi možne flamske korenine. V stari visoki nemščini naj bi beseda krapfo pomenila kljuko, kavelj ali krempelj in je ponazarjala obliko ocvrtega testa. Prvi krofi so bili menda nepravilnih oblik z izrastki, ki so spominjali na kremplje (hmm, morda miške?).
Pri nas je posebno imeniten trojanski krof, ki je ponesel ime Trojan čez meje naše države. Že čez 50 let ga delajo po skrivnem receptu kuharice Rajke.
Danes so trojanski krofi najbolj slavni slovenski krofi, zaščiteni z zlatim znakom slovenske kakovosti.
Slovenci imamo najraje polnjene z marelično marmelado, delajo pa jih tudi z borovničevo marmelado in vaniljevo kremo. Te z vanilijevo kremo oblijejo s čokolado in posujejo s kokosom. Največje povpraševanje je za pusta in med prvomajskimi prazniki, ko jih ocvrejo približno 20 tisoč na dan. Na "navadne" dni na Trojanah ocvrejo 5 in 10 tisoč krofov na dan.
Pa še en recept ... seveda ne od skrivnostnega trojanskega krofa (no, tisti vsebuje tudi malo ostre moke, ne le gladko, toliko se že izdajo kuharice), kar z interneta:
Sestavine za vzhajani kvasec:
- 200 g mleka
- 40 g kvasa
- 250 g moke
Mleko zmešajte s ščepcem sladkorja in kvasom, dodajte moko in pustite 20 minut.
Sestavine za testo:
- 100 g mleka
- 500 g moke
- 100 g masla
- 100 g sladkorja
- 200 g rumenjakov*
- sol
- vanilja
- limonina lupinica (tukaj ni omenjen rum)
* rumenjaki se tehtajo? hm?
Nadev: marelična marmelada
Priprava:
Mlačno mleko in raztopljeno maslo zmešajte s preostalimi sestavinami in skupaj z vzhajanim kvascem zgnetite v testo. Pustite vzhajati pri temperaturi 50° C približno 20 minut, pregnetite.
Oblikujte krofe, jih pustite vzhajati ter jih specite v vročem olju pri temperaturi okoli 160° C.
Pustite, da se odcedijo, zatem jih napolnite z marmelado.
Posebno dobrim kuharicam uspe tudi "krancelj", obroček ... Vam je?
Dober tek!
Galerija (3)
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje
