Ptički, dost je blo!

Zadnje čase sem ugotavljala, koliko enih ptičkov je okrog mene. Kar frfolijo in ščebetajo čisto blizu. Pridem v kuhinjo in jih najdem na sprehodu po mizi. V sobi se ptiček zaletava v šipo, ko ne zna ven. Noter je priletel pri samo na zgoraj odprtem oknu.

Pred kratkim sem zjutraj, ko se je danilo, začela še napol v spanju razmišljati, da so ptički nekako preglasni ... Kot da so del mene, tako močno se je slišalo. Potem sem pomislila, da imajo gnezdo morda v policah ob postelji. In potem sem vstala in zlezla na mizo pri oknu in - našla gnezdo - "prilepljeno" na zgornji zunanji del okna. Okno je bilo zvrha odprto in zato so ptički tako glasni, da imam občutek, da mi pojejo skorajda na "povštru".

Ampak smola za ptičke, z možem nisva vedela, da imajo gnezdo tam gor na oknu, pa sva nekajkrat odprla okno scelega - in tedaj se je gnezdo poškodovalo. Na srečo ni bilo v gnezdu videti jajčec. Sicer bi gnezdo pustila pri miru, odprto tako, kot je tedaj bilo, ko so ptički začeli "zidati" svoj domek ... in upala, da ne bi kakšen nebogljenček padel k nama v sobo ...

Ko pridem na balkon, jih je spet polno. V mojih rožah se dobro počutijo, včasih pa najdejo tudi kaj za "pod zob", znajo dovolj dobro brskati ...

Ko sem na "svoji farmi", spim zunaj, če le preveč ne dežuje ... in že navsezagodaj mi pojejo ptički. Kako mi je to všeč! Zdi se mi, da je ptičkov res veliko. Več kot včasih. To mi je ljubo, še posebej ob tem, ko toliko ljudi pove, da so v njihovem okolju vrane pregnale manjše ptice. Pregnale, uničile, pobile njih in njihov zarod. Pomislim, da so morda množice ptičkov prišle kar k nam. Dobrodošli!

To mi je všeč. Zelo. Počutim se precej "frančiškovsko".

Ko pridem na vrt, mi je kar takoj jasno, da je pticam pri nas lepo, iz malinovja se jih vsuje cela "tolpa", maline jedo ptice pa polži pa še vedno jih je kaj tudi za ljudi!

A ko pridem do hruške, junijske lepotice, lani je imela prve tri sadeže, letos pa je svoje malo mlado naročje izdatno obložila s sadeži - ugotovim, da so vsi zrelejši sadeži načeti ... Ose? Nemogoče? Sršeni. Ma ne. Ptički, ptički so imeli svojo gostijo tudi na naši hruški! Hruške so čisto skljuvane, pol sadeža, tričetrt ga manjka ...

Joj, zdaj je pa dost, ptički!

Najdite si kaj za v svoje lačne kljunčke še kje drugje!

Tisto malo, kar je ostalo, oberemo ... in uživamo slastne domače hruške!