
Tako živo ga čutim!
Govori mi o očetovskem objemu, o tem, kako me varuje. Kako od vedno skrbi zame.
Zame je vedel že tedaj, ko sem bila še v materinem telesu. Naskrivaj me je ustvaril.
Vedno znova sem ganjena ob teh vrsticah ... čutim njih vsebino.
Kolikokrat sem se ustavila pri prvih 18 vrsticah.
Všeč mi je, ker je tako zelo "telesen", sprejeti smo scelega, vse je lepo in od Boga ljubljeno in sprejeto.
Občudujem to staro molitev, pripisujejo jo kralju Davidu (l. 1012 - do l. 964 pred Kristusom)!
Zadnje čase me tako vleče tale glasbeni in likovni zapis psalma 139.


In tako silno sta me pritegnili tudi zadnji dve vrstici, 23. in 24. vrstica.
Molim skupaj s psalmistom!
Preizkusi me, o Bog, spoznaj moje srce,
preizkusi me in spoznaj moje vznemirljive misli!
Poglej, ali je pri meni pot bridkosti,
in vodi me po večni poti!
Psalm 139, 23-24
Včasih pomislim, če sem objestna. Objestna, ker sem sploh kdaj upala izgovoriti te besede samemu Bogu: Preizkusi me ...!
Sem objestna? V resnici sem tako majhna, nebogljena.
Zdi se mi, da se nisem posebno obnesla v nekaterih težkih preizkušnjah.
Kljub vsemu pa zaupam v Ljubezen. V Objem.
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje


