Prvi sadeži ... prve modrosti

Hodila sem po vrtu in razmišljala. Ob skrbi za svoje rastline v vrtu, ob prvih sadežih, ki se kažejo, sem se spomnila časov svojega otroštva ... kako smo otroci iskali po drevju in grmovju prve zrele sadeže ...

Kaj vse smo naredili, da bi jih dosegli in potešili lakoto.
Kako hrepeneče smo se stegovali k tistim že vsaj malo obarvanim sadežem.
(Enkrat sem več ur presedela na polni češnji, ko se je pod drevesom pasel oven, ki sem se ga bala! Ampak: lačna nisem bila, češnja je bila polna!)

Pogosto pa so prvi zreli sadeži zreli le nekako na videz .....
Prva jabolka, ki izgledajo tako lepo zrela, so pogosto drobna in črviva ...
Pa prve hruške in prve slive tudi.

No, na to sem se spomnila ob tem, ko smo razmišljali skupaj na blogu o spolni zrelosti mladih ...

V zapisu sem omenila to, da stroka priporoča kasnejši začetek spolnih aktivnosti, kot naj bi bila splošna praksa (a kaj je res, kaj vedo statistike?).
Prav tako stroka pravi, da se dekletov ciklus, ki se začne recimo pri 13. letih, nekaj let še ureja ... hormonsko se še usklajuje ... narava praviloma ponavadi vse sama uredi, tako da je na koncu dobro. Brez zdravil.
Stroka tudi ve povedati, da je največ nepravilnosti pri zarodkih, plodovih pri starejših nosečnicah (ampak stroka pravi tudi, da posebne skrbi ni potrebno imeti, dokler je ciklus reden oz. tak, kot je vedno bil) in ja, pri zelo mladih, pri tistih pod 20 let.

Tako vse kaže, da tanajboljše ponavadi ni tisto ta prvo, tisto, ko ni bilo nič potrpežljivega čakanja.

Tako je tudi v življenju.
Človek zori počasi, preko dela, garanja, trpljenja.
Včasih se spomnim nekega našega obiska pri eni družini. Odrasli smo imeli neko veliko debato, otroci so bili okrog. Pa se je v pogovor vključila ena najstnica, dekle pri trinajstih.
Meni se je zdelo pametno, kar je rekla, vendar njeni starši niso odobravali njenega "pametovanja". Potem se je umaknila v svojo sobo. Jaz se marsikdaj spomnim na tisti dogodek in zdaj, ko jo kdaj pa kdaj vidim, odraslo, krasno žensko, z doktoratom (pa ne "šenkanim"), pomislim, če je tisti dogodek igral kakšno vlogo v njenem življenju.
Sem si ga zapomnila le jaz ali tudi kdo drug? Se ga spominja ona?
Morda je bil to kamenček v njenem mozaiku, tedaj njena modrost ni bila splošno sprejeta ... morala je še zoreti ...
Tako je z nami vsemi.
Če se sadež ne da žgati soncu, bičati dežju, tepsti vetrovom, tudi hudim ... če ne vztraja v hudih nenadnih mrazovih ..., potem pač ne dozori ...

Še misel o spolni zrelosti pri človeku.

Spolna zrelost menda ni le fizična sposobnost, da človek "to zmore" in "more uživati v tem", pač pa gre več ... gre za fizično in vsakršno zrelost ... tudi za sposobnost nošenja posledic.

Še zdaleč ne gre le za morebitno nosečnost, pač pa tudi za možne okužbe (če ostajamo samo pri telesu), in okužbe so pogostejše pri še nezreli sluznici vagine; potem pa duševne bolečine, lahko so dolgotrajne. Pa izgubljanje samospoštovanja. Pa rušenje naravnega razvoja zaradi hudih ran, ki lahko človeka zagrenijo za vedno. Včasih vidim kakšnega človeka, videti je, kot da iz nepredelane bolečine dela čudne stvari ... nekako vzgaja naslednje rodove. Doživela sem tudi to, da se kakšen človek res maščuje, ponavadi tega ne ve, ker prihaja to iz podzavesti, za težke stvari, ki jih je doživel ... in najde nedolžne žrtve.

Za konec pa poiščem še eno slikco prve češnje. Kako smo jo čakali, prvo, ki je res dozorela. Potem smo jo odtrgali in jo razdelili med vse nestrpno, a vendar čakajoče!