Prvi april - dan norcev?
Zanimalo me je, od kod pravzaprav "pridejo" prvoaprilske potegavščine. Zvedela sem, da je "prvi april kot dan norcev" izumil pred 301 letom sončni kralj - Ludvik XIV.
Zanimalo me je, od kod pravzaprav "pridejo" prvoaprilske potegavščine. Zvedela sem, da je "prvi april kot dan norcev" izumil pred 301 letom sončni kralj - Ludvik XIV.
Sicer gre pa verjetno za ostanke praznovanj, ki so jih praznovali ob spomladanskem enakonočju.
Nekateri razlagajo, da naj bi ta praznik prvič praznovali v Franciji ob sprejetju gregorijanskega koledarja. Ta praznik je bil dolgo predvsem francoski, ob uveljavitvi in razširitvi raznih medijev pa se je razširil po vsem svetu.
Prebrala sem:
1. april je znan kot dan norcev oziroma dan norčavosti. Ta dan si ljudje privoščijo šalo na tuj račun, s katero spravijo tistega, ki mu je šala namenjena in je ne spregleda, v zadrego.
V nekaterih deželah si lahko prvoaprilsko šalo privoščijo le do poldneva, nato pa je to prepovedano. Od kod izvira ta običaj, ni natančno znano.
Leta 1713 je francoski sončni kralj Ludvik XIV. ta dan razglasil za “dan norcev in lažnivcev”. Tega dne naj bi ga njegov dvorni norec tako potegnil za nos, da bi bil skoraj ob krono. Številni menijo, da gre pri praznovanju prvega aprila za ostanek običajev, ki so jih praznovali ob pomladanskem enakonočju. Slavja so se začela na dan starega leta, to je 25. marca, končala pa so se sedem dni pozneje, natanko 1. aprila.
Po drugi razlagi naj bi prvič praznovali dan norcev v Franciji, in to potem ko je ta sprejela gregorijanski koledar. 1. april je med Francozi postal dan, namenjen norčavosti in posmehovanju drugim. V zadnjem stoletju se je ta neuradni praznik razmahnil po vsem svetu, in to predvsem zaradi razvoja televizije, radia in nazadnje tudi spleta.
Kopirano od tukaj.
Včasih se kdo tako luštno prvoaprilsko poheca, da ostane lep spomin.
A meni močno ostaja v spominu nek hec mojega sina, bil je tak, da me je še zdaj po precej letih že samo ob spominu groza. Zbudil me je in mi nekaj povedal, nekaj, kar bi bilo lahko res - pa na srečo ni bilo ... A spomin je še zdaj težak.
Enostavno: vse pač ni hec.
Ko sama kdaj koga (na)hecam, vedno pomislim, ali je to tudi zanj hec. In ponavadi zelo hitro povem ali pojasnim več - da ne bi bilo koga groza, strah ... No, saj malo prvoaprilski smo lahko pogosto - je življenje bolj luštno in vznemirljivo.
Vendar moramo vedno imeti pod nadzorom svoje besede in paziti, da ne prizadenemo kogarkoli ... pa če sami še tako mislimo, da je itak samo hec. Kaj vemo, morda za drugega ni hec to, kar je zame ...
Enkrat je bila v časopisu (mislim, da v Slovencu! O, kdaj je izhajal Slovenec - pred 10, 15 leti ...) najboljša novica, bila sem navdušena!
Pisalo je, da bo RTV uvedla nekakšne kartice, podobno telefonski, in da bomo porabniki njenih storitev plačali po tem, kolikor gledamo (porabljali "impulze", ki jih pač plačamo). Bila sem res navdušena, saj sem mislila, da bomo s tem lahko ljudje tudi sooblikovali program ... A naslednjič je pisalo: Bil je prvi april!
1. aprila se pa najraje spomnim svoje simpatične nečakinje, ki se je na ta dan rodila! Dve leti in dan za sestrico, ki je prav tako zelo zelo simpatična.
Vse najboljše, dekleti!
1. april je znan kot dan norcev oziroma dan norčavosti. Ta dan si ljudje privoščijo šalo na tuj račun, s katero spravijo tistega, ki mu je šala namenjena in je ne spregleda, v zadrego.
V nekaterih deželah si lahko prvoaprilsko šalo privoščijo le do poldneva, nato pa je to prepovedano. Od kod izvira ta običaj, ni natančno znano.
Leta 1713 je francoski sončni kralj Ludvik XIV. ta dan razglasil za “dan norcev in lažnivcev”. Tega dne naj bi ga njegov dvorni norec tako potegnil za nos, da bi bil skoraj ob krono. Številni menijo, da gre pri praznovanju prvega aprila za ostanek običajev, ki so jih praznovali ob pomladanskem enakonočju. Slavja so se začela na dan starega leta, to je 25. marca, končala pa so se sedem dni pozneje, natanko 1. aprila.
Po drugi razlagi naj bi prvič praznovali dan norcev v Franciji, in to potem ko je ta sprejela gregorijanski koledar. 1. april je med Francozi postal dan, namenjen norčavosti in posmehovanju drugim. V zadnjem stoletju se je ta neuradni praznik razmahnil po vsem svetu, in to predvsem zaradi razvoja televizije, radia in nazadnje tudi spleta.
Kopirano od tukaj.
A meni močno ostaja v spominu nek hec mojega sina, bil je tak, da me je še zdaj po precej letih že samo ob spominu groza. Zbudil me je in mi nekaj povedal, nekaj, kar bi bilo lahko res - pa na srečo ni bilo ... A spomin je še zdaj težak.
Enostavno: vse pač ni hec.
Ko sama kdaj koga (na)hecam, vedno pomislim, ali je to tudi zanj hec. In ponavadi zelo hitro povem ali pojasnim več - da ne bi bilo koga groza, strah ... No, saj malo prvoaprilski smo lahko pogosto - je življenje bolj luštno in vznemirljivo.
Vendar moramo vedno imeti pod nadzorom svoje besede in paziti, da ne prizadenemo kogarkoli ... pa če sami še tako mislimo, da je itak samo hec. Kaj vemo, morda za drugega ni hec to, kar je zame ...
Enkrat je bila v časopisu (mislim, da v Slovencu! O, kdaj je izhajal Slovenec - pred 10, 15 leti ...) najboljša novica, bila sem navdušena!
Pisalo je, da bo RTV uvedla nekakšne kartice, podobno telefonski, in da bomo porabniki njenih storitev plačali po tem, kolikor gledamo (porabljali "impulze", ki jih pač plačamo). Bila sem res navdušena, saj sem mislila, da bomo s tem lahko ljudje tudi sooblikovali program ... A naslednjič je pisalo: Bil je prvi april!
Vse najboljše, dekleti!
Galerija (2)
Darilo dedkovŠčepec soli
AK
Ana Kos
Avtorica bloga Sol Zemlje
